OZ_2018_1-2

13 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1 - 2 ISBN, vrsta vira, jezik, kraj in leto izida, ID bibliografskega zapisa itd. Ti podatki se v izpeljanem normativnem zapisu prenesejo v polja 9XX, ki so definirana samo za potrebe VIAF-a. Z uporabo različnih algoritmov dobijo set izpeljanih normativnih zapisov, in sicer za vsako entiteto in za vsako ustanovo posebej. Nato se ti zapisi med sabo primerjajo in združijo v obogaten normativni zapis (angl. enriched authority record ) za vsako ustanovo posebej. Naslednji korak je združevanje obogatenih normativnih zapisov vseh ustanov (Bourdon inBoulet, 2011). Združevanje zapisov temelji na primerjavi pomembnih (angl. strong matching points ), srednjih (angl. moderate matching points ) in šibkih atributov (angl. weak matching points ). Močni atributi so: naslovi, ISBN, letnica rojstva in smrti, soavtorji. Srednji atributi označujejo dejavnost entitete; sem spadajo: založniki, predmetno področje in vrsta odgovornosti (npr. ilustrator ali skladatelj). Šibka atributa pa sta jezik in država objav. Končni rezultat celotnega postopka so skupki (angl. clusters ) obogatenih normativnih zapisov, ki jih med sabo povezuje isti VIAF-ID (Bennett, et al., 2006). V skupkih so prikazani naslednji podatki: • VIAF ID, • vse sprejete oblike entitete (osebe, korporacije itd.), ki so jih oblikovale sodelujoče ustanove in so označene s simbolom, • vse variantne oblike imena, • vse sorodne oblike imena, • države izida del entitete, • pomembnejši založniki, ki so izdali dela entitete, • spol, nacionalnost in jezik delovanja entitete, • povezave do drugih virov (ISNI, WorldCat Identities in Wikipedia), • povezave do prikaza zapisov v drugih formatih (MARC 21 XML, VIAF cluster v XML in RDF). Na sliki 1 je primer skupka za osebno ime France Prešeren; vidimo lahko, da za eno osebno ime obstaja kar pet različnih normativnih točk dostopa. Prva je z letnicami (med njimi je tudi zapis iz CONOR.SI) , druga brez letnic, četrta z drugačnim črkovanjem priimka (Prešern), peta v cirilici, ker gre za zapis iz ruske nacionalne knjižnice. Posebnost je tretja oblika, ki ne izvira iz knjižničnega okolja in pri kateri se osebno ime izpiše v naravnem vrstnem redu in s kratkim opisom delovanja osebe; ta oblika vodi do zapisa v bazi Wikidata, tj. do baze s strukturiranimi podatki iz Wikipedie. Vir podatkov in frekvenco predstavljajo ikone, običajno je to nacionalna zastava. Največ ustanov (14) ima sprejeto obliko Prešeren, France, 1800–1849. Slika 1: Primer skupka za osebno ime France Prešeren v bazi podatkov VIAF s petimi različnimi točkami dostopa; frekvenco sodelujočih ustanov razberemo iz števila ikon (Vir: VIAF, 2019) V oknu Preferred Forms (slov. Priporočene oblike ) so prikazani izpeljani normativni zapisi vseh ustanov in njihov grafični prikaz s povezavami med njimi ter oznako vira podatkov (slika 2). Večina zapisov je v formatuMARC 21/A (tudi zapisi iz baze podatkov CONOR.SI) , manjšina pa v formatu UNIMARC/A (npr. zapisi francoske, portugalske, ruske in litvanske nacionalne knjižnice). Ikona s slovensko zastavo je imela v času priprave članka rumeno oznako, ker je naše članstvo v VIAF-u še v testni fazi. Slika 2: Seznam normativnih zapisov sodelujočih ustanov v skupku za osebno ime France Prešeren v bazi podatkov VIAF (Vir: VIAF, 2019) Obsežna je raznovrstnost variantnih oblik imena, ki se izpisujejo v oknu 4xx's:Alternate Name Forms (slov. Oblike variantnih imen ) (slika 3). V skupku je kar 142 različnih variantnih oblik v različnih jezikih, različno okrajšanih, z različnimi črkovanji in v različnih pisavah. V oknu Works (slov. Dela ) je seznam pripadajočih bibliografskih zapisov avtorja Franceta Prešerna (slika 4). Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ...