OZ_2018_1-2

19 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1 - 2 smo zajeli kar 38 % vseh bibliografskih zapisov. Tako majhen delež sprejetih normativnih točk dostopa za osebna imena je zaskrbljujoč, ker pomeni, da katalogizatorji posvečajo premalo pozornosti preverjanju in urejanju normativnih podatkov. Večina jih kreira zapise z nesprejeto obliko osebnega imena ali t. i. kratke normativne zapise. Z deležem bibliografskih zapisov pa smo lahko zadovoljni, ker to pomeni, da smo zajeli avtorje z veliko frekvenco bibliografskih zapisov v bazi podatkov COBIB.SI . Ustreznost izbora normativnih zapisov smo primerjali z zapisi v bazi podatkov CONOR.SI po treh parametrih. Po nacionalnosti smo v izbor zajeli skoraj 60 % zapisov za Slovence, kar je precej višji delež kot v celotni bazi podatkov CONOR.SI (39%). Podobno smo po jeziku delovanja v izbor zajeli 58%zapisov za slovenski jezik, kar je precej višji delež kot v celotni bazi podatkov CONOR.SI (36 %). Menimo, da smo dosegli zadani cilj, da v VIAF pošljemo čim več zapisov za slovenske avtorje. V VIAF-u so slovenski normativni zapisi označeni s slovensko zastavo in imenom NUK /COBISS.SI , Slovenija. Zato smo preverili tudi, katere knjižnice so kreirale ali redigirale zapise. Pri analizi se je pokazalo, da so 36 % zapisov kreirali ali redigirali katalogizatorji iz NUK-a, kar je trikrat več kot v vsej bazi podatkov CONOR.SI (12 %). Pri preverjanju možnosti izboljšanja izbranega algoritma smo ugotovili, da je v bazi podatkov CONOR.SI skoraj 178.000 zapisov, ki sicer ustrezajo algoritmu za pošiljanje v VIAF, a imajo v podpolju 001a – Status zapisa vpisano kodo n – nov zapis , ki je privzeta v vsakem novem zapisu, in jih zato nismo poslali v VIAF. Po pravilu v formatu COMARC/A je normativna točka dostopa verificirana šele takrat, ko je v podpolju 001a – Status zapisa vpisana koda c – popravljen zapis , in ne samo takrat, ko je v podpolju 100b – Koda za status normativne točke dostopa vpisana koda a – sprejeta . Za te zapise nas čaka še preverjanje ustreznosti in odločitev, ali so primerni za vpis v VIAF. Jeseni leta 2019 načrtujemo vpis novih normativnih zapisov za osebna imena in ažuriranje normativnih zapisov, ki smo jih že poslali v VIAF in so jih slovenski katalogizatorji medtem dopolnili ali popravili. Vzporedno s pripravami na ažuriranje vVIAF-u pa mora potekati redakcija normativnih zapisov z nesprejeto obliko osebnega imena ali t. i. kratkih normativnih zapisov ali zapisov, ki imajo v podpolju 100b – Koda za status normativne točke dostopa kodo c – začasna . Redakcija zapisov bo usmerjena predvsem na slovenske avtorje z največjim številom bibliografskih zapisov v COBIB.SI . Glede na to, da smo normativno kontrolo korporacij vzpostavili šele leta 2018, načrtujemo vpis normativnih zapisov za korporacije v letu 2020. Katalogizatorje čaka sprememba miselnosti pri kreiranju in redigiranju normativnih zapisov, ki velja za najzahtevnejše delo v postopkih katalogizacije. Da lahko normativna točka dostopa pridobi status sprejeta , je treba preveriti identiteto avtorja, poleg tega pa tudi urediti normativni zapis, da je dokončno popravljen, tj. brez slovničnih in vsebinskih napak. Poleg programskega vpisa identifikatorjev (VIAF ID in ISNI) imajo katalogizatorji možnost vpisa različnih identifikatorjev v normativne zapise v bazi podatkov CONOR.SI . Z razvojem različnih identifikatorjev, ki se uveljavljajo na različnih področjih, imajo slovenski raziskovalci tudi možnost spletnega vpisa ORCID v bazo podatkov SICRIS. Zato sta bili leta 2018 v format COMARC/A dodani dve novi polji, ki sta do zdaj ostali še neizpolnjeni. Za ISNI je predvideno polje 010 – Mednarodni standardni identifikator imen (ISNI), za ORCID pa polje 017 – Drugi standardni identifikatorji. Kljub temu da se sistema VIAF in ISNI ukvarjata z normativnimi podatki, se med sabo bistveno razlikujeta v tem, da VIAF združuje zapise za entitete različnih normativnih datotek in prikazuje vse različne normativne oblike te entitete, ISNI pa vzdržuje zapise javnih identitet in zagotavlja, da so podatki pravilni. Identifikator ISNI se dodeli samo, če so zbrani podatki dovolj zanesljivi. Identifikator ISNI je poleg identifikatorja ORCID aktualen tudi v raziskovalni sferi, saj je v sistemu ISNI vpisanih skoraj 29 % zapisov za raziskovalce. ZAKLJU^EK V VIAF smo decembra 2018 prvič vpisali slovenske normativne zapise iz baze podatkov CONOR.SI. V izbor smo zajeli 61.360 normativnih zapisov za osebna imena, kar predstavlja le 5 % celotne baze podatkov CONOR.SI . Delež je res majhen, a z njim smo zajeli 38 % vseh bibliografskih zapisov iz baze podatkov COBIB.SI . To pomeni, da smo zajeli avtorje z veliko frekvenco bibliografskih zapisov. Z objavo slovenskih normativnih zapisov v VIAF se na globalnem nivoju prikazujejo slovenske oblike osebnih imen predvsem slovenskih avtorjev in slovenske oblike tujih avtorjev, različice osebnih imen, psevdonimi, opombe o biografiji in delovanju ipd. Poleg tega smo pridobili mednarodno uveljavljena identifikatorja VIAF ID in ISNI. Oba bosta v naslednji fazi programsko vpisana v normativne zapise v bazi podatkov CONOR.SI. Na osnovi tega vpisa bomo v COBISS+ vzpostavili povezave do zapisov v VIAF in ISNI, ISNI smo pridobili pri 48 % poslanih normativnih zapisih. V prihodnje nameravamo v VIAF redno pošiljati nove in dopolnjene zapise iz baze podatkov CONOR.SI, in sicer letos samo za osebna imena, naslednje leto pa tudi za korporacije. Naš skupni cilj je, da v VIAF pošljemo čim več normativnih zapisov in čim boljše normativne zapise. Pri tem se moramo zavedati možnosti in priložnosti za obogatitev Andreja Krajnc Vobovnik: VPIS SLOVENSKIH NORMATIVNIH ZAPISOV ...