OZ_2018_1-2

42 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1 - 2 Na Kongresu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), ki je potekal v Podčetrtku med 27. in 29. septembrom 2017, se je v treh dneh zvrstilo več kot 50 predstavitev, nekaj delavnic in okroglih miz, kjer se je z različnih strokovnih in osebnih vidikov govorilo o pomenu branja. Večina predstavitev je dosegljivih na spletni strani ZBDS, večina vsebin pa je objavljena tudi v obsežnem zborniku. Na srečanju so obeležili kar nekaj obletnic: najprej 70-letnico Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, nato 60-letnico znanstvene in strokovne revije Knjižnica in obletnico delovanja Sekcije za študente bibliotekarstva pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Posebno mesto v programu kongresa je dobila 30. obletnica Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predstojnica dr. Polona Vilar je predstavila razvoj, pomen, povezovanje in raziskovalne dosežke oddelka, predstavnika z drugih fakultet (David Bowden iz Londona in dr. Ivanka Stričević iz Zadra) pa sta predstavila izkušnje pri sodelovanju s tem oddelkom (izmenjava raziskovalcev, profesorjev in študentov, razvijanje učnega načrta, mentorstvo doktorandom). Dr. Maja Žumer se je v predstavitvi Katedre za informacijsko znanost pohvalila, da je njihov raziskovalni projekt podaljšan za 6 let, dr. Andrej Blatnik pa je predstavil Katedro za knjigarstvo in se zavzel za vzpostavitev založniških standardov predvsem pri izdaji kakovostnih učbenikov. Na kongresu sta bila podeljena dva najvišja strokovna naziva; bibliotekarski višji svetnici sta postali dr. Renata Šolar (NUK) in dr. Sabina Fras Popović (Mariborska knjižnica), ta je dobila tudi nagrado Kalanovega sklada, častni član ZBDS pa je letos postala mag. Jelka Gazvoda. Pomen povezovanja in sodelovanja pri reševanju problematike branja sta poudarila že prva dva predavatelja: Donna Scheeder (IFLA) s prispevkom Building a Community of Readers: Literacy in the 21st Century in Vincent Bonnet (EBLIDA) s prispevkom European Policies for an Open Library . Žiga Cerkvenik je prikazal primer mednarodnega sodelovanja strokovne knjižničarske skupnosti pod sloganom Skupaj ustvarjamo prihodnost, ki je povezano z Iflino akcijo IFLA Global Vision, katere cilj je sprejeti poenoteno vizijo stroke. Pomanjkanje komunikacije med deležniki je namreč tudi po mnenju mag. Brede Podbrežnik Vukmir (lanskoletne Čopove nagrajenke) odločilni dejavnik, ki otežuje delovanje splošnih knjižnic. Milena Bon je predstavila Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti, ki izhaja iz spoznanja, da je bralna pismenost osnova vsem drugim vrstam pismenosti in temelj razvoja države in nacionalne identitete, zato je vizija na ravni države Slovenije znižati delež slabše pismenih učencev in odraslih, povečati dostop do bralnega gradiva in razvijati bralne veščine in kritično razumevanje. Dr. Dejana Golenko, dr. Polona Vilar in dr. Ivanka Stričević pa so na študiji primera pravnih fakultet na Hrvaškem pokazale, da so strateški dokumenti pomembna podlaga pri oblikovanju posameznih dejavnosti informacijskega opismenjevanja in da je vloga knjižnic pri informacijskem opismenjevanju premalo izražena. Mag. Tatjana Likar z Ministrstva za kulturo je opozorila, da dostopnost informacij in zagotavljanje dostopnosti branja, ki sta v ustavi zapisani pravici vseh, nista zagotovljena enako za vse državljane. Predstavila je večletna prizadevanja za ustreznejše storitve za ljudi z omejitvami in zavezo splošnoizobraževalnih knjižnic, da oblikujejo spletne strani tako, da bi ustrezale tudi slepim in slabovidnim ter vedno številčnejši starejši generaciji (sintetizator slovenskega jezika). Knjižnici Minke Skaberne je Vlada RS v letu 2016 podelila koncesijo za izvajanje knjižnične javne službe v tehnikah za slepe in slabovidne, kar pa bo lahko uspešno uresničevala samo ob prizadevnem sodelovanju vseh bibliotekarjev in drugih strokovnjakov. Dostopnost informacij je tudi prvo načelo dokumenta Vienna Principles , ki ga je predstavil vodja projekta dr. Peter Kraker. Dunajska načela so spisali člani avstrijske mreže za odprti dostop OANA (Open Access Network Austria) in predstavljajo izhodišče odprtega dostopa v znanstveni komunikaciji. Kakšne so bralne navade in navade uporabnikov knjižnic ter kdo je ali naj bi bil odgovoren za večanje bralne pismenosti, smo lahko spoznali prek vrste prispevkov, ko so predavatelji ugotavljali: KONGRES ZBDS 2017 POVEZOVANJE. SODELOVANJE. SKUPNOSTI: USTVARIMO DRŽAVO BRALCEV https://doi.org/10.3359/oz1812042 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI