OZ_2018_1-2

43 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1 - 2 • da so knjižnice lahko še bolj proaktivne pri razvoju bralne kulture (dr. Polona Vilar, dr. Gorazd Vodeb, Milena Bon), • da je zgodnje družinsko branje odločilno za oblikovanje bralnih navad – projekt V objemu besed (dr. Dragica Haramija), • da je pri mladih (16–19 let), še posebej pri fantih, treba spodbujati branje iz lastnega interesa in da je treba izbrati nove izrazne oblike za klasike – projekt Cankar v stripu (dr. Uroš Grilc), • da uporabniki splošnih knjižnic leposlovje najraje iščejo po policah priporočene literature (dr. Katarina Švab), • da so v primerjavi z drugimi knjižničnimi dogodki v splošnih knjižnicah literarne prireditve slabše obiskane (Tatjana Pristolič, dr. Jan Pisanski), • da si študentje Univerze v Mariboru v UKM izposojajo pretežno strokovno literaturo (Vesna Lorenc, Sandra Kurnik Zupanič), • da je Bralna značka po 57 letih delovanja postala prepoznavna blagovna znamka in ima pomembno vlogo pri spodbujanju različnih vrst pismenosti v Sloveniji (dr. Dragica Haramija), • da se je pri razumevanju bralnih navad mladih treba zavedati, ali gre za branje kot intimno doživetje, branje kot zahtevno kognitivno dejanje, branje v domeni šole itd. (obča mesta, povezana z branjem) (dr. Barbara Pregelj), • da bralno kulturo razvijamo z branjem raznolikih virov in da branje sámo po sebi predstavlja življenjski slog (dr. Veronika Rot Gabrovec), • da se je treba izogibati cenzuri, povezani z dejavnostmi ob branju, ter preseči dihotomijo med navdihujočim prostočasnim branjem in "dolgočasnim" šolskim branjem (dr. Igor Saksida), • da je kritično mišljenje pogoj v razvoju informacijske pismenosti (dr. Ivanka Stričević, Ivica Perić), • da je šolska knjižnica izredno pomemben podporni steber šole pri učenju in promociji branja (mag. Mateja Drnovšek), • da knjižnica lahko uspe ali ji spodleti ob izposojevalnem pultu (dr. Sabina Fras Popović). Posebej navdihujoče so bile predstavitve iz prakse. Posamezne ustanove in posamezniki z lastnim angažmajem pripravljajo različne aktivnosti in dogodke za spodbujanje branja in bralnih navad. Predavatelji so predstavili dobre prakse: medgeneracijsko branje kot obliko povezovanja šole z lokalno skupnostjo (mag. Savina Zwitter), projekt Beremo v naročju staršev (Zdenka Žigon), bralno tekmovanje Berimo z Rovko Črkolovko (Urška Bonin), branje in pozorno poslušanje s pomočjo terapevtskega psa (Mojca Debevc s psičko Tesso), lutkovne predstave kot del knjižne vzgoje (Mojca Kerin Maglica, Milena Vodopivec), praznovanje obletnice knjižnice (Martina Klemenčič). Za uspešno izvedene dejavnosti knjižnic pa je pomembno tudi, kako lastno stroko razumejo strokovni delavci v knjižnicah. Kako vidijo sebe slovenski mladinski knjižničarji v družbi in stroki, so raziskali Vojko Konrad Zadravec, Ida Mlakar Črnič, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Kristina Picco in Katja Kemperle (MKL). Uspešnost strokovnih delavcev pri delu v knjižnicah je odvisna tudi od njihovih bralnih navad, predvsem od branja strokovne literature (Ivan Kanič), in informacijske pismenosti (Saša Vidmar) ter od tega, koliko se zavedajo potreb po nadgrajevanju strokovnih kompetenc, kot je to značilno tudi za šolske knjižničarje (Simona Šoštar). Izzivi zaposlovanja strokovnih sodelavcev v odnosu do izobraževanja so bili predstavljeni posebej, in sicer na okrogli mizi Perspektive visokošolskega izobraževanja in zaposlovanja . Tanja Tuma je govorila o sovražnem govoru, kako nastane, potuje in se širi od avtorja do bralca, od založnika do knjižničarja. Predstavila je dilemo pri presojanju sovražnega govora in etični odnos založnikov do sovražnega govora v odnosu do svobode govora in tiska in zagovarjala stališče, da se je treba sovražnemu govoru upreti tudi tako, da ga ne smemo širiti. Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič je v predstavitvi z naslovom Soustvarimo šolo bralcev govorila o konceptu spoštovanja otroštva, o šoli, v kateri sta učitelj in knjižničar spoštljiva in odgovorna zaveznika otroka, o šoli "trdega dela" in "pravil", o šoli brez strahu in šoli zaupanja v govorjeno besedo. Med preteklostjo, ki jo otroku predstavljamo z vsem, česar ni opravil, in prihodnostjo, kaj vse še mora opraviti, učencem (in vsem nam) danes preprosto zmanjkuje časa za življenje in mir, ki je prvi pogoj, če želimo zbrano poslušati glasbo in brati knjige. Da bi spodbudili branje, so v Javni agenciji za knjigo že pred desetletjem začeli projekte Rastem s knjigo, Pot knjige in Knjigajmo migajmo. Predstavitev projektov JAK je imela Tjaša Urankar. Komisija, ki predlaga kakovostno in hkrati všečno literaturo, ugotavlja, da ni dovolj dobrih knjig slovenskih avtorjev, ki bi prišle v izbor in bi ustrezale celotnim generacijam učencev in dijakov in tudi zamejcem po svetu. O tem, kolikšen učinek imajo ti projekti na bralno kulturo (ali mladi podarjene knjige tudi preberejo), pa ni dovolj analiz. Mlade generacije, rojene s tehnološkimi napravami v rokah, vse iščejo na spletu. Marko Hercog iz Beletrine je govoril o tem, kakšni so priporočilni sistemi v e-knjižnicah in kako nastajajo. Vedênje na spletu vsakega posameznika se pozorno spremlja, védenje o tem pa je izkoriščano v različne namene. Opozoril je na dejstvo, da razvoju na spletu ne sledimo niti v sistemu niti v percepciji, in naštel nekaj priporočilnih seznamov za izbor literature za branje, kot so goodreads (v letu 2016 so mu pridružili še Shelfari), POROČILO