OZ_2018_1-2

47 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1 - 2 MASOVNI PODATKI Alexander Nix, direktor razvpite družbe Cambridge Analytica, je podal drzno izjavo, v kateri je pomembnost podatkov postavil pred kreativnost. Podatki, ki jih dnevno s svojimi sledmi na internetu puščamo milijoni uporabnikov, so po njegovem mnenju vredni več, kot si drznemo predstavljati. Vedno več je namreč vsebin na internetu, ki so posledica avtomatske obdelave velikih količin podatkov (angl. data-driven ), česar se niti ne zavedamo. To seveda privede do možnosti zlorab v smislu vplivanja na uporabnike in celo prilagajanja vsebin mnenjem in odločitvam posameznikov. Tako lahko na primer nekdo, ki spremlja naš profil na Facebooku ali ima dostop do teh podatkov, na podlagi vsebin, ki jih všečkamo, z izjemno natančnostjo izlušči, kaj nam je všeč in kaj nam ni. Pred kratkim je (ponovno na srečo nas, ki smo v EU) začela veljati Splošna uredba EU o varstvu podatkov ( General Data Protection Regulation, GDPR), ki omejuje hranjenje in obdelavo strukturiranih in nestrukturiranih osebnih podatkov, s čimer bodo skušali tovrstno početje preprečiti. MILENIJCI PRINA[AJO SPREMEMBE V NA^INU DELA Novi časi prinašajo nove načine dela. Simon Cross iz Facebooka je opozoril, da bodo že čez dve leti polovico aktivne delovne sile predstavljali milenijci. To je generacija, ki je odrasla ob uporabi komunikacijskih orodij, ki so na voljo prek družbenih medijev, in ko se milenijci zaposlijo, pričakujejo takšen način komunikacije tudi v delovnem okolju. Tovrstna orodja namreč omogočajo učinkovitejši prenos informacij in s tem hitrejše in boljše odločanje. Delovno mesto prihodnosti, ki niti ni v prihodnosti, temveč obstaja že zdaj, je torej odvisno od komunikacijskih orodij. Poudaril je, da so to orodja, ki so na voljo vsakomur in zato zaposleni niso več fizično vezani na delovni prostor, saj zadošča telefon. To ne pomeni prenehanja komunikacije s starimi orodji za komuniciranje, temveč gre za dodatne načine, ki prinašajo tudi navidezno in obogateno resničnost. Ključno pa je, da so ti različni komunikacijski kanali med seboj povezani in interoperabilni. Tako bodo na osnovi novih orodij vključeni vsi zaposleni, zunanji partnerji, uporabniki in drugi, ki so bili zaradi pomanjkljivih orodij za komuniciranje doslej zapostavljeni. Dober primer je obogatena resničnost, ki omogoča prenos relevantnih in personaliziranih informacij ter tudi dostop do znanja in spretnosti. Konferenca je bila dogodek takšne vrste, kjer dobi obiskovalec občutek, da tehnologija ne podpira le komunikacije in zabavne industrije, ampak da sodobni tehnološki dosežki v resnici pomagajo ustvarjati boljši svet. Slika 3: Otvoritev konference Davor Bračko POROČILO