Zapisnik

s posveta delovne skupine za normativno kontrolo

Mag. Marta Seljak je udele�ence posveta seznanila s trenutno situacijo v zvezi z implementacijo normativne kontrole. Od prej�njega sestanka smo v IZUM-u naredili primerjalno analizo osebnih in korporativnih zna�nic v COBIB-u in v bazi podatkov Library of Congress ter prou�ili mo�nost prevzemanja normativnih zapisov iz baze podatkov Library of Congress. Te�e tudi projekt prevzemanja bibliografskih zapisov. V IZUM-u razmi�ljamo o tem, da bi v normativno kontrolo poleg osebnih imen takoj vklju�ili tudi korporacije in predmetne oznake. Pri tem se izpostavlja vrsta vpra�anj, dilem in problemov:

• v CONOR-ju bodo tudi podatki iz lokalnih baz podatkov - kaj storiti z zapisi iz retrospektivnih konverzij?
• kako zagotoviti konsistentnost baz podatkov COBIB in CONOR ter lokalnih baz podatkov?
• vseh postopkov verjetno ne bo mogo�e izvajati online tako kot sedaj, ampak tudi offline
• normativna kontrola pomeni bistveno ve�jo enotnost COBIB-a in lokalnih baz podatkov za razliko od trenutnega stanja
• kak�na naj bo normativna kontrola zapisov, ki so samo v lokalnih bazah podatkov?
• kako izvajati globalne spremembe v lokalnih bazah podatkov?
• kako povezati normativne in bibliografske zapise?
• kako zagotoviti ustrezne kazalke v izpisih?
• kako uskladiti projekt implementacije normativne kontrole s projektom tehnolo�ke prenove, da bo izraba razvojnih virov optimalna?
• treba je najti univerzalne re�itve, ki bodo uporabne tudi v knji�nicah izven Slovenije
• problem so roki, saj smo pribli�no na tisti to�ki, kjer smo bili leta 1996, ko smo pripravili prvo verzijo baze podatkov CONOR (V 1.0)
• itd.

Da bi lahko zastavili u�inkovito arhitekturo sistema, je treba v IZUM-u natan�no analizirati zahteve in pripraviti projektno nalogo, v kateri bodo opredeljene naloge IZUM-a in knji�nic. IZUM mora kot vodja projekta obvladovati vsebinski, tehni�ni in organizacijski vidik, in sicer �ir�e, ne samo za potrebe Slovenije. Pri projektu bo moral odigrati pomembno vlogo tudi NUK, in to tako pri vsebinskemu delu, dokumentiranju pravil in izobra�evanju kot tudi pri redakciji in verifikaciji zapisov. Od knji�nic, ki vna�ajo zapise za bibliografije raziskovalcev, je pri�akovati, da bodo pomagale pri redakciji normativne baze podatkov za avtorje, za katere so pristojne, od knji�nic specializiranih centrov pa tudi, da bodo koordinirale delo na svojem podro�ju. Vse druge knji�nice se bodo v prvi fazi sre�ale predvsem z izobra�evanjem, kasneje pa tudi z redigiranjem normativnih in bibliografskih zapisov.

Mag. Marta Seljak je opozorila na to, da bo postopek sprejemanja katalogizacijskih standardov, ki vplivajo na COBISS, moral vklju�evati tudi mehanizme usklajevanja z IZUM-om. Trenutno namre� poteka delo tako, da nas Komisija za katalogizacijo in Komisija za vsebinsko obdelavo pisno obvestita o tem, kaj so sklenili, v IZUM-u pa moramo potem dokazovati, kaj je izvedljivo in kaj ne oziroma kaj je smotrno in kaj ne.

Gospa Zlata Dimec je povedala, kaj so se predstavniki NUK-a in IZUM-a dogovorili na sestanku 17. 6. 1999 v NUK-u. Ugotovili so, da imajo podobna videnja pristopa k normativni kontroli. Udele�enci delovne skupine so dobili tudi zapisnik s tega sestanka.

Nato je opisala aktivnosti NUK-a v zvezi z normativno kontrolo v zadnjem letu. NUK je poslal svoj predlog udele�encem delovne skupine in odprl diskusijsko listo na temo normativne kontrole. Jeseni 1998 so za�eli pripravljati postopke za redigiranje. Pripravili so zaenkrat �e interni dokument, ki povzema pravila za oblikovanje osebnih zna�nic iz pravilnikov Eve Verone in Pavla Kalana ter nekatere do zdaj le ustne dogovore. Na posebni obrazec na papirju poskusno delajo normativne zapise. Do septembra nameravajo testirati oblikovanje normativnih zapisov, nato pa bodo ta postopek analizirali. Zapise zaenkrat verificirata dva delavca, vendar za prihodnost na�rtujejo ve�jo skupino, ki bi vklju�evala tudi �lane izven NUK-a. Za to skupino planirajo posebno izobra�evanje. Do zdaj so izvedli dva te�aja, na katerih so predstavili GARE in UNIMARC/A za osebna imena.

Gospa Alenka Kani� je natan�neje opisala, kako poteka oblikovanje normativnih zapisov. Z delom so za�eli po 1. maju in imajo do zdaj 660 zapisov, od tega je verificiranih �etrtina. Zapise delajo pri katalogiziranju, ko naletijo na novega avtorja. Starih bibliografskih zapisov ne popravljajo, razen zapisov za dela, katerih avtorji imajo v COBIB-u soimenjake. �as obdelave gradiva se je v NUK-u podalj�al za 12-15 minut na avtorja, vendar predvidevajo, da se jim bo vlo�eni �as kasneje obrestoval.

Nato so svoje videnje dejavnosti v zvezi z normativno kontrolo predstavili �e preostali �lani delovne skupine:

• Gospod Martin Grum je ponudil pomo� pri raziskavi del soimenjakov. Dela pri Slovenskem biografskem leksikonu in ima zbrane podatke o 18.000 pi�o�ih Slovencih.
• Mag. Janez Jug je povedal, da so pripravljeni prevzeti redigiranje normativnih zapisov za avtorje, za katere pripravljajo bibliografije. Posebej je zainteresiran za normativno kontrolo pri vsebinski obdelavi. Trenutno vna�a predmetne oznake s pomo�jo lokalnega �ifranta. V seznamu ima pribli�no 6000 predmetnih oznak skupaj s prevodom v angle��ino.
• Gospa Zlata Dimec je povedala, da se je s problemom poenotenja vsebinskih oznak za�ela podrobneje ukvarjati tudi Komisija za vsebinsko obdelavo pri ZBDS, ki je knji�nicam razposlala poseben dopis, da bi evidentirali vse lokalne geslovnike za polja od 600 do 610.
• Mag. Dragotin Kardo� je povedal, da je bil teden dni pred posvetom sestanek �estih podro�nih specializiranih centrov, ki naj bi sodelovali pri pripravi geslovnikov za njihovo obmo�je, in IZUM-a. Specializirani centri naj bi do sredine septembra podali svoje poglede na to, kako bi se lahko te naloge lotili �im bolj metodolo�ko. Vsak center pa naj bi za normativno kontrolo avtorjev predlagal po enega strokovnjaka.
• Tudi mag. Magdalena �ef in mag. Jana Brada� sta se strinjali, da je nujno treba poenotiti geslovnike. V CEK-u uporabljajo isti geslovnik kot v FDV-ju, medtem ko ima v okviru biotehnike vsaka knji�nica svojo prakso.
• Gospa Alenka Logar Ple�ko meni, da bi lahko sodelovali pri izgradnji tezavra za humanistiko in da bi vsaka stroka morala narediti geslovnik za svoje podro�je.
• Gospa Katarina Dintinjana je povedala, da za medicino vsi uporabljajo MeSH, vendar se praksa pri dodelitvi gesel v posameznih knji�nicah kljub temu razlikuje. Gesla vna�ajo v angle��ini in v slovenskem prevodu, ki pa ni dokon�en.
• Gospa Marija Fabjan�i� je povedala, da so v SAZU-ju zapise za svoje avtorje pre�istili vzporedno s tem, ko so zanje delali bibliografijo. Opozorili so na napa�na imena in razre�ili avtorstvo del, ki so jih napisali soimenjaki. Hkrati �e leta gradijo geslovnik za vse vrste strok in ne samo za humanistiko; vna�ajo tudi prevode gesel v angle��ino.
• Gospod Miro Tr�an je kot predstavnik SIK-ov videl stvari iz drugega zornega kota. Prispevek SIK-ov pri izgradnji normativne datoteke bo verjetno moral biti manj�i, bodo pa hvale�ni uporabniki normativne baze podatkov in so zanjo zainteresirani. Misli, da bi SIK-om bolj ustrezala selektivna baza. O normativni kontroli predmetnih oznak se zaenkrat �e niso pogovarjali.
• Gospod Mirko Nidorfer misli, da bo v prvi fazi la�e formalizirati postopke za normativno kontrolo imen kot za popolno normativno kontrolo tudi za korporacije in predmetne oznake. Glede vsebinskega dela pa meni, da je vpra�anje, ali bo mogo�e stvari poenotiti.

Nato je gospa Zlata Dimec na kratko predstavila NUK-ov predlog za vzpostavitev normativne kontrole. Z inicialno konverzijo ne bi dobili prave normativne baze podatkov, ampak t�ko, ki bi jo bilo treba pre�istiti, za kar je treba dolo�iti prioritete. Vendar bi bila tudi taka baza podatkov v pomo� pri zajezitvi novih napak. Povedala je tudi, da nameravajo NUK in SIK-i uskladiti svoje geslovnike.

Mag. Marta Seljak je opozorila na nevarnost, da pride pri globalnih spremembah v lokalnih bazah do napa�nih oz. vsaj mote�ih popravkov. IZUM mora narediti analizo in to�no ugotoviti, na katere funkcije lokalnih baz bodo vplivale globalne spremembe.

Mag. Janez Jug je predlagal, da za nekatera polja takoj naredimo globalne �ifrante, da bi tako zajezili kreiranje novih zna�nic in nove napake. Vpra�al je tudi, v katerih jezikih bomo vna�ali v normativno datoteko.

Gospod Matja� Zalokar je predlagal, da bi vsaj testna baza podatkov vsebovala vse vrste zna�nic. Pri predmetnih oznakah bi se naslonili na NUK-ov geslovnik in bi ga dograjevali, kar bi koordiniral NUK. Pri tem naj bi sodelovali tudi specializirani centri in ne le SIK-i. Sistem predmetnih oznak v COBIB-u naj bi bil �im bolj enoten, hkrati pa dovolj fleksibilen. Opozoril je tudi na zahtevnost obveznega dodajanja predmetnih oznak oz. deskriptorjev po dveh razli�nih geslovnikih, specialnem in splo�nem.

Udele�enci sestanka so se strinjali, da bi bilo treba predmetne oznake v COBIB-u poenotiti. Za SIK-e, UKM in NUK bi uporabljali NUK-ov geslovnik. Druge knji�nice bi zapisom dodajale predmetne oznake po tem geslovniku le dodatno k svojim specializiranim predmetnim oznakam.

Pojavilo se je tudi vpra�anje, ali je v bibliografskih zapisih kazalke treba �e obdr�ati. Gospa Zlata Dimec je odgovorila, da je za to gotovo zainteresiran NUK in knji�nice, ki �e imajo listkovni katalog. Po IZUM-ovih podatkih je takih pribli�no tretjina knji�nic v sistemu.

Mag. Marta Seljak je predlagala, da i��emo re�itve v smeri popolne normativne kontrole. IZUM bo pripravil nov predlog implementacije normativne kontrole v sistemu COBISS. Pripravil bo tudi dopolnjen priro�nik COMARC/A, nato pa �e novo verzijo baze podatkov CONOR (4.0 beta).

Gospa Zlata Dimec je predlagala, da primere za priro�nik COMARC/A vzamemo iz slovenskega prevoda Guidelines for Authority and Reference Entries (GARE). Jeseni naj bi iz�el tudi slovenski prevod Guidelines for Subject Authority and Reference Entries (GSARE).

Zapisala:
Tadeja Bre�ar

Maribor, 1. 7. 1999