Zapisnik

s posveta Upravljanje elektronskih serijskih publikacij

Posvet je bil sklican na pobudo CTK predvsem zato, da bi �im podrobneje predstavili probleme, s katerimi se sre�ujejo pri vodenju zaloge za elektronske serijske publikacije, nabavljene v ve�jih paketih na podlagi konzorcialnih pogodb. V CTK so temo obravnavali na pripravljalnem sestanku, predstavitev problemov, vpra�anja in predloge re�itev pa so podali v Zapisniku pripravljalnega sestanka za posvet na temo - upravljanje elektronskih serijskih publikacij, ki je bil udele�encem razdeljen ob za�etku sestanka.

Najprej je Matja� Er�en povzel navedbe iz Zapisnika. Kot problem je izpostavil veliko koli�ino serijskih publikacij (3.000), ki jih je treba obdelati naenkrat, ko konzorcialne pogodbe stopijo v veljavo. Menijo, da je obdelava v formatu MARC preobse�na in prezahtevna. Na to trditev je Dunja Kal�i� pripomnila, da je serijske publikacije v vzajemnem katalogu v vsakem primeru treba obdelovati v skladu s standardi ISBD. Dodala je tudi, da je standard ISO 3297 (ISSN) v fazi prenove in da se v tem okviru pripravlja tudi sprememba koncepta ravni, na kateri naj publikacijo identificira ISSN: ali naj bo to na ravni vsebine, medija ali dela. Zalo�niki, distributerji in knji�ni�arji imajo na to razli�ne poglede. Koncept kontinuiranih virov se ne sklada s konceptom FRBR. Ne glede na vse pomisleke, pa se bo pri obdelavi treba dr�ati novega standarda ISBD(CR), ki je �e preveden in je v postopku izdaje.

Matja� Er�en je izpostavil problem delitve dela pri obdelavi serijskih publikacij bodisi v posamezni knji�nici bodisi med knji�nicami, ki so v konzorciju. Problemati�na se mu zdi predvsem obdelava serijskih publikacij, nabavljenih po pogodbi z zalo�nikom Elsevier za servis Science Direct na t. i. listi UTL (Unique Title List). Gre za serijske publikacije, ki so dostopne vsem knji�nicam v konzorciju, vendar jih nobena od knji�nic ne naro�i ali pla�a neposredno (in zanje nima zaloge). Temu stali��u je nasprotoval dr. Luka �u�ter�i�, ki je bil mnenja, da so serijske publikacije z liste UTL seveda pla�ane na osnovi celotne pogodbe. Mag. Janez Jug je menil, da morajo posamezne knji�nice v svoje lokalne baze podatkov prevzeti zanje relevantne zapise in jih ustrezno dopolniti s predmetnimi oznakami. S tem bo omogo�ena bolj�a najdljivost, knji�nice v konzorciju pa si bodo na ta na�in delo med seboj porazdelile.

Nato se je Matja� Er�en vpra�al o smiselnosti tako obse�ne katalogizacije serijskih publikacij samo zato, da bi zadostili zahtevam financerja. Robert Vehovec je na kratko pojasnil princip dodajanja zapisov v bazah podatkov ELINKS in COBIB.SI. Poudaril je, da se v ELINKS shranjujejo samo povezave do posameznih serijskih publikacij; vendar je treba na bazo podatkov vedno gledati le v povezavi z zapisi v vzajemni bibliografski bazi podatkov. Bojan O�tir je pojasnil, da so pri posameznih servisih, kot npr. OCLC FirstSearch ECO, bibliografski zapisi za serijske publikacije �e v vzajemni bazi podatkov, saj je naro�nina na servis mogo�a le na osnovi nakupa tiskanih verzij serijskih publikacij.

Matja� Er�en je predlagal, da se vzporedno s sistemom COBISS vzpostavi nov sistem (ne katalog!), ki bi omogo�al la�ji pregled nad elektronskim gradivom in kjer naj bi bile serijske publikacije razporejene glede na vsebino. Uporabil naj bi se kak�en od sistemov za urejanje metapodatkov, ki se pojavljajo v svetu in so nekateri tudi brezpla�ni. Dunja Kal�i� je komentirala, da so tudi podatki v formatu MARC metapodatki. Mag. Marta Seljak je poudarila, da pomanjkljivi bibliografski podatki v zapisih ne morejo ponujati kakovostne osnove raznovrstnim aplikacijam, kot so iskanje informacij za kon�ne uporabnike, potrebe knji�nic, financerjev itd. Bojan O�tir je opozoril na trud komercialnih ponudnikov, ki ponujajo bolj kvalitetne informacije kot nekomercialni ponudniki. Dr. Luka �u�ter�i� je poudaril, da je na take sisteme treba gledati s stali��a uporabnika, ki �lanek �eli prebrati. To pomeni, da si ne moremo privo��iti, da bi ostali brez vedno delujo�e povezave do polnih besedil. To je mogo�e narediti lokalno ali v okviru sistema COBISS, pomembno pa bi bilo podatke o povezavah spraviti v lokalne baze podatkov. Pri tem je treba upo�tevati, da vse serijske publikacije iz konzorcialne pogodbe niso relevantne za vsako posamezno knji�nico. Mag. Janez Jug je predlagal, da naj bi v takem sistemu bilo mogo�e serijske publikacije iskati tudi po klasifikacijskih �tevilkah, npr. po UDK ali DDC. Prav tako je menil, da sedanje mo�nosti dostopov do polnih besedil zahtevajo preve� klikanja (iz servisa na revijo, od tam na letnik, pa na �tevilko in �ele nato na �lanek) in bi bilo nujno omogo�iti brskanje po naslovih �lankov. Mag. Marta Seljak je povzela, da je torej treba nadgraditi obstoje�i COBISS/OPAC.

V zvezi s �ifranti v polju 992b v lokalni bazi podatkov CTK je Matja� Er�en povedal, da so jih uporabili pri obdelavi serijskih publikacij iz prej�njega paketa servisa ScienceDirect, vendar pa sedaj nekaterih sodelavcev, ki so to delali, ni ve� v CTK. Miro Kolari� je pojasnil, da so ti �ifranti popolnoma lokalne narave in so jih v najve�ji mo�ni meri smiselno vklju�ili v funkcionalnost COBISS3/Nabave. Matja� Er�en je vpra�al, ali se bodo podatki iz polj 992b direktno prenesli v COBISS3/Nabavo. Mag. Marta Seljak je odgovorila, da ne, saj v COBISS3 poteka vnos podatkov o nabavi monografskih in serijskih publikacij preko ra�unovodskih listin in ne neposredno v elemente polja 996 ali 997.

Glede obdelave serijskih publikacij v lokalni bazi podatkov je Dunja Legat povedala, da v UKM v polja 997 vna�ajo podatke o zalogi za tiste serijske publikacije, ki jih sami kupujejo. Da so lahko prikazali stro�ke nabave serijskih publikacij v sklopu konzorcijev, so v lokalno bazo podatkov vnesli bibliografske zapise za posrednike elektronskih serijskih publikacij (aggregators) in pri teh navedli skupno ceno vseh serijskih publikacij v paketu. Dunja Kal�i� je ocenila kot problemati�no podrejanje katalogizacije zahtevam financerjev o prikazu porabljenih sredstev. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da bo COBISS3/Nabava lo�ila podatke o nabavi od bibliografskih podatkov. Bibliografska obdelava posrednikov kot integriranih virov po njenem mnenju ni sporna, le da zaenkrat �e nimamo ustreznih katalogizacijskih pravil in pravil, ki se nana�ajo na format COMARC.

K problemu neposrednega dostopa do �lankov se je vrnil dr. Luka �u�ter�i�. Predlagal je, da bi se za �lanke, za katere je vir (serijska publikacija) zanesljiv, povezave avtomatsko ustvarile na osnovi DOI (ki jih imajo posamezni �lanki v bazi podatkov Web of Science). Vpra�al je �e, ali bi bilo mogo�e narediti nekak�en "kombiniran link", ki bi navajal povezavo do serijske publikacije, poleg tega pa zajemal �e podatke o dostopnosti te serijske publikacije (glede na �asovno obdobje in obseg) v posamezni lokalni bazi podatkov. Lokalne podatke bi seveda morale vzdr�evati knji�nice same. Bojan O�tir je odgovoril, da gre v prvem primeru za problem povezovanja servisov, ki je odvisen od dogovorov med posredniki (agreggators, vendors). V primeru "kombiniranih linkov" pa je problem v tem, da se seznami serijskih publikacij, ki jih posamezen servis ponuja, in obseg dostopnosti neke serijske publikacije (izvle�ki, polna besedila) neprestano, lahko pa tudi nenapovedano, spreminjajo; spreminja pa se tudi obseg serijskih publikacij, ki jih posamezna knji�nica naro�i v nekem letu.

Ob zaklju�ku prvega dela posveta je bilo s strani IZUM-a ugotovljeno, da bo ve�ina problemov, ki se pojavljajo pri obdelavi serijskih publikacij v CTK, re�enih z implementacijo dveh novih segmentov COBISS3/Serijske publikacije in COBISS3/Zaloga. Pri pripravi specifikacije za COBISS3, V3.0, je bila namre� ve�ina zahtev, ki jih je podal CTK upo�tevanih. Funkcionalnosti, ki se bodo naknadno izkazale za potrebne, pa bodo vklju�ene v naslednje verzije. V drugem delu posveta je zato Miro Kolari� udele�encem predstavil nova segmenta. Vsi udele�enci so izrazili pripravljenost za testiranje obeh segmentov, ko bosta pripravljena do te faze.

Kar zadeva a�urnost vzpostavljanja povezav med vzajemno bazo podatkov COBIB.SI in polnimi besedili je mag. Marta Seljak povedala, da so bile 12. marca v ELINKS vklju�ene serijske publikacije, ki jih ponuja servis Springerlink, in da se pripravlja tudi vklju�itev serijskih publikacij, ki jih ponuja zalo�ba Kluwer. Dunja Legat je prosila, da bi o vklju�itvah ve�jih servisov v ELINKS vsaki� obvestili knji�nice.

Zapisala: 
Anka Rogina

Maribor, 30. 03. 2004