ZAPISNIK
4. seje Strokovnega sveta COBISS, ki je bila v torek, 07/09-1993, ob 10.00 uri, v prostorih IZUM-a.
Prisotni:
Predsednik, g. Ivan Kani�, je predlagal naslednji DNEVNI RED:
Predlagan dnevni red je bil potrjen.
Ad 1 PREGLED ZAPISNIKA 3. SEJE
Predsednik, g. Ivan Kani�, je podal pregled sklepov 3. Seje Strokovnega sveta COBISS in prosil prisotne za pripombe na zapisnik oz. sklepe.
Ga. Melita Ambro�i� je opozorila na napako v tekstu na drugi strani, peti odstavek, drugi stavek, in sicer je vpisana nepravilna letnica 1983 namesto pravilne 1991.
Drugih pripomb na zapisnik oz. sklepe 3. seje ni bilo, zato je bil sprejet
SKLEP �T. 14: Potrdi se zapisnik 3. seje Strokovnega sveta COBISS s popravkom teksta oz. letnice na drugi strani, tako da se stavek pravilno glasi: "V bazi podatkov COLIB smo zajeli samo bistvene podatke in pri tem upo�tevali priporo�ila ISO standarda iz leta 1991."
Ad 2 IZVAJANJE PROGRAMA DEJAVNOSTI IZUM-a V LETU 1993
V zvezi z izvajanjem programa dejavnosti IZUM-a v letu 1993 so �lani Strokovnega sveta z vabilom prejeli dopolnitve navedenega programa. Predsednik je podal kratko poro�ilo, zakaj je pri�lo do dopolnitev programa dejavnosti.
Podrobnej�o obrazlo�itev problematike v navedeni zadevi je podal direktor IZUM-a, mag. Toma� Seljak, ki je opozoril na nekatere nere�ene organizacijske in finan�ne probleme v zvezi z delovanjem IZUM-a, le-ti pa so posledica zmanj�anih prora�unskih sredstev MZT, ki ne zmore ve� kriti vseh stro�kov delovanja IZUM-a. Potrebno bo dose�i dogovor med MZT, M�� in MK in pripraviti usklajen koncept financiranja dejavnosti IZUM-a. Financiranje IZUM-a bi naj potekalo preko pogodb za posamezne dejavnosti, s tem, da bi MZT �e naprej pokrival stro�ke razvoja sistema COBISS. Postopno pa bo potrebno preiti na tak na�in financiranja, da bodo uporabniki sami pla�evali del stro�kov storitev neposredno IZUM-u, ki bo primoran v svoje poslovanje vnesti tr�ne elemente ter postopoma zni�ati stro�ke, ki se pokrivajo neposredno iz prora�una. Ta prilagoditev finan�nim zmo�nostim pa ne sme ogroziti temeljev sistema.
V strukturi stro�kov dejavnosti IZUM-a, ki se nana�ajo na razvoj in vzdr�evanje sistema COBISS ter na vzdr�evanje ra�unalni�ke in komunikacijske infrastrukture prevladujejo fiksni stro�ki. Glede na strukturo uporabnikov storitev IZUM-a in na�in financiranja njihove dejavnosti lahko IZUM zaenkrat planira najve� 10% lastnih prihodkov od neposredne prodaje storitev. Ta dele� sredstev pa se lahko pove�a le s prenosom obveznosti pla�ila �lanarine za polnopravno �lanstvo v sistemu COBISS na knji�nice, kar predstavlja cca 25% vseh stro�kov; s prenosom vseh stro�kov rednega vzdr�evanja ra�unalni�ke in komunikacijske opreme neposredno na uporabnike opreme; z zara�unavanjem vseh projektantskih in svetovalnih storitev neposrednim uporabnikom; s pove�anjem cene uporabe baz podatkov preko informacijskega servisa IZUM/COBISS (cene priklju�itvenega �asa) ter z zara�unavanjem stro�kov izdelave in tiskanja priro�nikov in druge dokumentacije, ki jo je IZUM do 26.7.1993 brezpla�no distribuiral vsem knji�nicam/informacijskim centrom v Sloveniji, katerih dejavnost sofinancirajo MZT, M�� ali MK.
Mag. Toma� Seljak je �e dejal, da se v IZUM-u tudi z interno organizacijo posku�ajo zagotoviti tak�ni pogoji dela, da bi bila u�inkovitost IZUM-a �im ve�ja. V zadnjem �asu je pri�lo tudi do kadrovskih sprememb, kar se re�uje s teamskih delom in zaposlitvijo mladega kadra - pripravnikov. Omenil je nastali problem, ki ga je povzro�il sodelavec, g. Drago Dobnik, ki je zapravil dolo�ene programe v izvorni kodi za potrebe izpisa katalo�nih listkov. Ker je bilo ocenjeno, da je �kodo povzro�il namerno, je bil suspendiran. Zadevo na podro�ju listkov pa je potrebno �e sanirati.
Mag. Toma� Seljak je v zaklju�ku svojega poro�anja izrazil �eljo, da bi oceno na�ih prizadevanj in predloge podali tudi �lani Strokovnega sveta in ostali uporabniki.
Predsednik, g. Ivan Kani�, je predlagal razpravo in dejal, da je poro�ilo direktorja IZUM-a samo sestavni del celotne problematike neurejenosti financiranja s strani ministrstev.
Ga. Melita Ambro�i� je v razpravi dejala, da bodo tudi v NUK-u za prihodnje leto pripravili program, iz katerega bo razvidna primoranost tr�nega obna�anja, ker je situacija s strani ministrstev neresna. �e v leto�njem letu so v NUK-u ustavili izobra�evanje zaradi problema financiranja.
G. Ivan Kani� je povzel, da so bili nekateri zelo ogor�eni ob ukinitvi izobra�evanja, nekateri so to sprejeli z razumevanjem, nekateri pa sploh niso reagirali. Problem financiranja dejavnosti IZUM/COBISS je pere�, saj gre za asociacijo, ki pokriva ve�ji del knji�nic v Sloveniji in izgovor ministrstev, da niso bili prisotni �e v za�etku projekta, ka�e na ignoriranje problema financiranja.
V nadaljevanju je mag. Marta Seljak podala poro�ilo o izvajanju Programa dejavnosti IZUM-a za leto 1993 v sektorju Informacijski in�eniring, in sicer po posameznih nalogah:
Direktor Ra�unalni�kega in�eniringa, g. Branko Zebec, je nadaljeval s poro�ilom, v katerem je podal pregled planiranih del po podro�jih, ki so bila realizirana in pregled zmanj�anja aktivnosti Ra�unalni�kega in�eniringa:
V zvezi z opremljanjem informacijskega in bibliografskega servisa je g. Branko Zebec dejal, da v primeru izpada rezerve ni, da pa je nabava ustrezne opreme predvidena �e letos.
Sledila je razprava:
Ga. Lidija Wagner je povedala, da je hierarhija pri bibliografskih zapisih potrebna, ker so pri nas nekatere stvari druga�e urejene kot v Ameriki in da dokler se bo delalo po pravilih Eve Verone, brez hierarhije ne gre.
Mag. Marta Seljak je povedala, da je bil �e na sestanku strokovnega sveta, 20.06.1991 v Beogradu, sprejet sklep, da se hierarhija ukine ter prou�i mo�nost konverzije. Ponovno je apelirala na to, da se problematika natan�no prou�i in po potrebi tudi prilagodijo katalogizacijska pravila. �e so na�li re�itev v dr�avah, ki so veliko bogatej�e od nas (ameri�ka praksa), potem bi bilo smiselno vsaj poskusiti.
SKLEP �T. 15: Imenuje se delovna skupina za hierarhijo, katere sklicatelj je IZUM, nosilec pa ga. Zlata Dimec iz NUK-a. V delo komisije se pritegne: UKM, CTK, SIKMB, KO�, FFLJ. Komisija pripravi gradivo z argumenti za ali proti hierarhiji in do 31.10.1993 poda mnenje, v katero smer se bo delalo.
G. Kani� je v tej zvezi �e povedal, da je nekaj projektov �e v fazi testiranja in da se konstruktivna mnenja podajo v �imkraj�em �asu.
G. Stanislav Bahor je v razpravi opozoril na vso resnost vzdr�evanja in pomanjkanja rezervnih delov. Dejal je, da zaenkrat ni problemov in da je vzdr�evanje zelo dobro. Ker pa je centralni sistem izklju�no in v celoti vezan na IZUM, bi morali imeti rezervo.
G. Ivan Kani� pa je v tej zvezi pripomnil, da nam ob�asno delujo� sistem prav ni� ne pomaga - oprema pa je skorajda �e amortizirana in zato obstaja bojazen glede vzdr�evanja.
Sprejet je bil
SKLEP �T. 16: S problematiko vzdr�evanja in zagotavljanja ustreznih sredstev za vzdr�evanje sistema se ponovno seznani financerje.
Ad 3 PROBLEMATIKA RA�UNALNI�KEGA OPREMLJANJA KNJI�NIC
Predsednik g. Ivan Kani� je rezimiral vsebino dopisa naslovljenega na M��, dne 22.3.1993, ki se nana�a na ra�unalni�ko opremljanje visoko�olskih in �olskih knji�nic ter program dejavnosti IZUM-a v letu 1993 in vsebino dopisa v zvezi z ra�unalni�kim opremljanjem knji�nic, ki je bil istega dne naslovljen na MK.
V zvezi s tem je g. Branko Zebec pojasnil:
MK je sofinaciral opremljanje regionalnih splo�noizobra�evalnih knji�nic 1. in 2. skupine. V sistem COBISS je vklju�enih vseh 14 SIK-ov, vsa njihova oprema pa je prene�ena v upravljanje (lastnina RS) in vzdr�evanje IZUM-a na osnovi pogodb z MK in posameznimi SIK-i. Stro�ke vzdr�evanja opreme je doslej na osnovi dogovora med MK in MZT pokrival MZT. Dogovoriti se je potrebno, kako dalje. Na ra�unalnikih navedenih SIK-ov so �e proste kapacitete in marsikatero knji�nico 3. do 5. skupine bi lahko vezali na te sisteme, kar bi bilo najracionalneje.
MK je naro�il izdelavo dokumenta "Ra�unalni�ko opremljanje SIK-ov 3. do 5. skupine", kjer so avtorji predvideli IBM PC/AT kompatibilne ra�unalnike. Nekatere knji�nice pa bi se lahko z majhnimi sredstvi takoj vklju�ile neposredno v sistem COBISS (kot pasivne udele�enke) in za to koristile obstoje�e kapacitete SIK-ov 1. in 2. skupine. Kako se bodo s PC-ji povezovale v enoten KIS, je ostalo ve� ali manj odprto vpra�anje. Ob tem pa ugotavljamo, da je odprto vpra�anje zagotavljanja sredstev za vzdr�evanje in amortizacijo �e instalirane opreme (knji�nice 1. in 2. skupine), kar je zelo kratkoro�na politika.
MK je tudi naro�il izdelavo posnetka stanja v knji�nicah muzejev, galerij in zavodov za varstvo naravne in kulturne dedi��ine. Delovna skupina je predlagala, da se del obravnavanih knji�nic vklju�i v sistem COBISS, avtomatizacija preostalega dela knji�nic pa se razre�i v okviru projekta "Ra�unalni�ko opremljanje SIK-ov 3. do 5. skupine". V sistem COBISS naj bi se vklju�ilo 21 knji�nic. O dinamiki vklju�evanja naj bi se skupaj dogovorila financer (MK) in izvajalec projekta (IZUM). Stali��e MK do tega projekta nam je neznano. Ob tem pa se za vklju�itev v sistem COBISS �e pripravljata Narodni muzej (sodelovala naj bi tudi Slovenski etnografski muzej in Prirodoslovni muzej Slovenije) in Muzej novej�e zgodovine.
M�� vodi projekt avtomatizacije �olskih knji�nic. Tudi v tem primeru ni bila izdelana predhodna analiza mo�nosti povezovanja s komunikacijskim omre�jem sistema COBISS.
Za opremljanje visoko�olskih knji�nic je v letu 1992 IZUM izdelal program opremljanja. Prvo fazo, ki je bila realizirana lani, je v celoti financiral MZT. Letos pa je za opremljanje teh knji�nic namenjenih 10 milijonov SIT. Za ta denar bosta nabavljena nova ra�unalnika (za NUK in knji�nice Univerze v Mariboru) ter nekaj terminalov in tiskalnikov.
MZT je za letos zagotovil tudi 10 milijonov SIT za dograditev mre�e ARNES in 10 milijonov za opremljanje informacijskega in bibliografskega servisa IZUM/COBISS. Za informacijski in bibliografski servis bo nabavljena raz�iritev sistema IZUM, nabava razvojnega sistema, PC ra�unalniki za izdelavo dokumentacije, nekaj klicnih modemov, dograditev telefonske centrale in klimatska naprava.
Predsednik, g. Ivan Kani�, je rezimiral poro�ilo g. Branka Zebca in �e enkrat opozoril na nekoordinirano razvijanje nekaterih projektov. Sprejet je bil
SKLEP �T. 17: Ponovno se poziva ministrstva MZT, M�� in MK, da se sestanejo, dogovorijo in uskladijo glede problematike financiranja in opremljanja knji�nic ter dolo�ijo koordinatorja aktivnosti.
Ga. Maja Bleiweis-Trsteni�ki je vpra�ala, kako je z opremo, ki se zamenjuje in bi mogo�e �e lahko slu�ila kak�ni manj�i knji�nici. G. Branko Zebec je na to odgovoril, da bo vsa oprema optimalno izkori��ena.
Ga. Barbara Kovar je izpostavila problem prenosa zapisov podatkov iz COBIB-a za SIK-e skupine od 3 - 5.
G. Stanislav Bahor je povedal, da je MK naro�il projekt za muzejske knji�nice, vse ostalo v zvezi z realizacijo projekta pa je �e odprto vpra�anje.
Ad 4 IMENOVANJE DELOVNE SKUPINE ZA COBISS/OPAC IN DELOVNE SKUPINE ZA NEKNJI�NO GRADIVO
Ga. Melita Ambro�i� je poro�ala, da so bili v zvezi z obdelavo neknji�nega gradiva te�aji in dane in�trukcije, vendar je �e vedno veliko te�av, ker knji�nice ne poznajo standardov za obdelavo neknji�nega gradiva. Ga. Zlata Dimec intenzivno dela na neknji�nem gradivu, uvajamo nekatere nove re�itve iz angloameri�kih pravil. Za jesen sta predvidena dva specializirana te�aja. Problemi so tudi v bazi COLIB glede �tetja tega gradiva."
Na Strokovni svet je prenesla predlog poznavalcev in predlagala, da bi bili v delovni skupini za neknji�no gradivo ljudje, ki se spoznajo na: obdelavo gradiva, vodenje statistik, ga. Tereza Poli�nik za inventarizacijo, ga. Zlata Dimec kot vodja skupine in ga. Melita Ambro�i� za �tetje.
Sprejet je bil
SKLEP �T. 18: Imenuje se delovna skupina za neknji�no gradivo, v sestavi: Zlata Dimec - vodja skupine, Melita Ambro�i�, Tereza Poli�nik (NUK), predstavniki CTK-ja, predstavniki UKM-a, predstavniki SIK-ov, predstavniki PFMB, predstavniki IZUM-a. Predloge - imena �lanov delovne skupine je potrebno sporo�iti v tajni�tvo Informacijskega in�eniriga IZUM-a do �etrtka, 8.9.1993.
Mag. Marta Seljak je v zvezi z imenovanjem delovne skupine za OPAC povedala, da so za leto 1993 predvidene dopolnitve obstoje�e verzije programske opreme COBISS/OPAC (dopolnitve za izpis o stanju zalog, implementacija in obravnava izjem, mo�nost po�iljanja �elja in pripomb uporabnikov). Vodenje statistik se prenese v naslednje leto, za la�ji uporabni�ki vmesnik pa bo izdelana prototipna verzija. �lanom delovne skupine bo pred sestankom poslana publikacija "Primerjalna analiza OPAC-ov", ki je bila osnova za pripravo dokumenta "Predlog dopolnitev COBISS/OPAC". Sestanek bi sklicali 16.09.1993.
Ga. Melita Ambro�i� je povedala, da je ga. Maja �umer pripravila primerjavo ameri�kih OPAC-ov in da je pripravljena sodelovati pri delu delovne skupine za OPAC.
Sprejet je bil
SKLEP �T. 19: Imenuje se delovna skupina za OPAC, v sestavi: Bojan �tok, Robi Vehovec (IZUM), Smiljana Pejanovi� (CTK), predstvniki UKM-a, predstavniki NUK-a, predstavnik SIK-ov. Imena kandidatov skupine je potrebno sporo�iti v tajni�tvo Informacijskega in�eniringa IZUM-a do petka, 10.9.1993.
Problematika, ki jo �eli IZUM obravnavati na prvem sestanku delovne skupine za neknji�no gradivo, je vezana na inventarizacijo kompletov (zahtevek SIK-ov), dolo�itev enotnih vnosnih mask ter spremljanje statisti�nih podatkov za neknji�no gradivo.
Ad 5 RAZNO
Razprave ni bilo.
Seja je bila zaklju�ena ob 12.40 uri.
Zabele�ila: Danica Bizjak
Predsednik Strokovnega sveta COBISS:
Ivan Kani�