ZAPISNIK
5. seje Strokovnega sveta COBISS, ki je bila v sredo, 15.12.1993, ob 10.00 uri, v prostorih IZUM-a.
Prisotni �lani:
Odsotni �lani:
Ostali prisotni:
Predsednik, g. Ivan Kani�, je predlagal raz�iritev dnevnega reda, in sicer z obravnavo problematike financiranja IZUM-a in sistema COBISS. Tako je bil sprejet naslednji
DNEVNI RED:
Pomembnej�e ugotovitve iz razprave in sprejeti sklepi:
Ad 1 PREGLED ZAPISNIKA 4. SEJE
Predsednik, g. Ivan Kani�, je podal pregled sklepov 4. Seje Strokovnega sveta COBISS. Pripomb na zapisnik oz. sklepe 4. seje ni bilo, zato je bil sprejet
SKLEP �T. 20: Potrdi se zapisnik 4. seje Strokovnega sveta COBISS.
Ad 2 PROBLEMATIKA FINANCIRANJA IZUM-a IN SISTEMA COBISS
Predsednik, g. Ivan Kani�, je dejal, da je bil problem financiranja s strani ministrstev in uskladitve med MZT, M�� in MK �e obravnavan na seji Strokovnega sveta, ker pa se ministrstva niso dogovorila - uskladila glede financiranja - je bil IZUM prisiljen opozoriti na nastalo situacijo s prekinitvijo svojih storitev. Izredni ukrep je bil sicer napovedan, vendar delo knji�nic ne bi smelo biti okrnjeno. V zvezi z ukrepom je reagirala tudi Zveza bibliotekarskih dru�tev Slovenije. G. Kani� je menil, da je IZUM s tem po nepotebnem zaostril svoj odnos do knji�nic in izgubil simpatije nekaterih sodelavcev, saj obstaja bojazen, da bi se to ponavljalo, �eprav ni �elel zanikati, da je bil ta ukrep potreben.
Direktor IZUM-a, mag. Toma� Seljak, je podal kronologijo celotnega dogajanja oz. prizadevanj, da bi se problem financiranja re�il druga�e. Za koordinacijo med ministrstvi je bil zadol�en MZT, ki po mnenju IZUM-a svoje naloge ni opravil.
Problem finaciranja se je v kon�ni fazi re�il tako, da je MZT zagotovil za vzdr�evanje opreme �e dodatna sredstva, ki jih je 12.12.1993 nakazal IZUM-u, nepokrita pa je ostala �e �lanarina za SIK-e, ki naj bi jo pokrilo Ministrstvo za kulturo najkasneje do 5.1.1994. Mag. Toma� Seljak je izrazil upanje, da bo ta zadeva resni�no re�ena. Kako pa bo v naslednjem letu, �e ni znano. To bi morali raz�istiti takoj v za�etku leta, saj v pogojih, ko ne vemo, ali bodo obljube veljale ali ne, ni mogo�e delati.
Ga. Lidija Wagner je bila mnenja, da je kljub te�avam z ministrstvi nekorektno, da se v tako kratkem �asu prizadene uporabnike. Bolje bi bilo postaviti rok 14 dni ali sklicati tiskovno konferenco, da problemi pridejo v javnost, ker se kot knji�ni�arji v tem sistemu po�utijo nesigurno.
Mag. Toma� Seljak je odgovoril, da je bil dnevno v kontaktu z ve�ino direktorjev knji�nic pa nih�e ni imel ideje, kako problem druga�e re�iti. Dokler IZUM ni ukrepal, nobeden od direktorjev ni uradno protestiral pri pristojnem ministrstvu, ampak so vsi �akali, da problem re�i IZUM sam. Zahteve knji�ni�arjev in IZUM-a do ministrstev bi morale biti usklajene. �ele sedaj, ko so knji�nice pisno opozorile ministrstva, da je ta sistem za njih vitalnega pomena, so se za�ele stvari druga�e obravnavati.
G. Miroslava Nidorferja je zanimalo, kdo je lastnik lokalne baze, ki jo kreira UKM. Tudi v prihodnje obstaja bojazen ponovne prekinitve sistema.
Mag. Toma� Seljak je dejal, da je glede lastni�tva vse zapisano v koncepciji COBISS. V kolikor pa �eli biti vsak popolnoma neodvisen, mora imeti svoj sistem.
Ga. Breda Karun je povedala, da jih je ta prekinitev prizadela in primorala, da so se organizirali.
Ga. Slavica Rampih-Vajzovi� je dejala, da je mogo�e tudi IZUM kriv, da se ni �e prej vplivalo na dokaj�njo pasivnost direktorjev knji�nic.
Dr. Tvrtko �ercar je nadaljeval razpravo in seznanil prisotne z diskusijo z ministrom Radom Bohincem. Izhodi��e za dolgoro�no re�itev teh problemov je, da so uporabniki prepri�ani, da ta sistem potrebujejo. Na nivoju Slovenije se naj opredeli, ali je tak�en sistem potreben ali ne. Sistem, ki se ne financira, ne more obstajati.
Mag. Toma� Seljak je pripomnil, da so k nastali situacji veliko prispevale deklarativne ocene posameznikov, da je sistem COBISS drag, �eprav je to nesporno najracionalnej�i na�in avtomatizacije knji�ni�nega poslovanja.
Ad 3 PORO�ILO O DELU DELOVNIH SKUPIN
Predsednik, g. Ivan Kani�, je prisotne seznanil, da sta se delovni skupini za OPAC in neknji�no gradivo �e sestali.
Poro�ilo o delu delovne skupine za neknji�no gradivo je v imenu vodje delovne skupine, g. Zlate Dimec, podala ga. Lidija Wagner. Na sestanku delovne skupine za neknji�no gradivo so bili sprejeti tudi sklepi glede vnosa ve�stopenjskih zapisov v okiru sistema COBISS.
G. Bojan �tok je prisotne informiral o delu delovne skupine za OPAC, ki se bo 17.12.1993 sestala na drugi seji, kjer bo obravnavala prototipno verzijo programske opreme COBISS/OPAC.
Ad 4 PROBLEMATIKA IZOBRA�EVANJA KADROV
Predsednik, g. Ivan Kani�, je dejal, da je program izobra�evanja, ki bo v drugem semestru potekal v NUK-u, pripravljen. Gre za dve vrsti izobra�evanja, eno je izobra�evanje kadrov, drugo pa izobra�evanje kon�nih uporabnikov. Izobra�evanje se lahko izvaja samo v NUK-u ali IZUM-u.
Izpostavljen je bil problem izobra�evanja tistih uporabnikov, ki bi �eleli izvedeti samo novosti, ker jim je osnova �e poznana.
Dogovorjeno je bilo, da bo IZUM v program izobra�evanja uporabnikov sistema COBISS vklju�il tudi to obliko izobra�evanja.
Mag. Toma� Seljak je povedal, da problem IZUM-ove u�ilnice �e ni re�en.
V nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da je potrebno raz�iriti krog predavateljev in uradno verificirati njihovo usposobljenost na Strokovnem svetu COBISS-a. NUK in IZUM bosta pripravila predlog za podelitev predavateljskih licenc na naslednji seji Strokovnega sveta COBISS.
Ad 5 PROGRAM DEJAVNOSTI IZUM-a V LETU 1994
Mag. Marta Seljak je podala pregled del po podro�jih dejavnosti v sektorju informacijski in�eniring.
G. Branko Zebec je nadaljeval s pregledom del po podro�jih dejavnosti v sektorju ra�unalni�ki in�eniring, ekonomika in finance.
G. Majo Bleiweis-Trsteni�ki je zanimalo, kako je z uporabo LATEX-a za kar so se zavzemali predvsem zaradi formul. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da je glede vnosa matemati�nih znakov ve� mo�nosti. IZUM bo pripravil predlog mo�nosti vnosa matemati�nih znakov, ki se bo obravnaval v okviru delovne skupine v naslednjem letu.
Ga. Maja Bleiweis-Trsteni�ki je vpra�ala, kako je z uporabo enotne mati�ne �tevilke ob�ana (EM�O). Ga. Jana Re�nik je pojasnila, da vnos EM�O v okviru programske opreme COBISS/Izposoja ni obvezen, razen v primeru programskega prenosa podatkov iz aplikacije �tudentske evidence, ki se vodi na obeh univerzah. Prenos se trenutno izvaja za fakultete Univerze v Mariboru in Pedago�ko fakulteto Ljubljana.
G. Ivan Kani� je postavil vpra�anje glede nabave opreme za prilagoditev na sistem ALPHA. G. Branko Zebec je pojasnil, da si bo IZUM poskusil opremo za potrebe testiranja izposoditi, verjetno pa bo verzija programske opreme ista.
V razpravi je bilo postavljeno vpra�anje, zakaj Centralna ekonomska knji�nica ne sodeluje v sistemu. Mag. Toma� Seljak je pojasnil, da je IZUM za to knji�nico �e dvakrat izvr�il konverzijo njihovih podatkov v sistem COBISS, prav tako smo jih povabili k sodelovanju v Strokovnem svetu za znanstveno informiranje, vendar odziva ni bilo.
Ga. Lidija Vodopivec se je zanimala za poseben program za spremljanje nabave. Mag. Marta Seljak je odgovorila, da je bila v letu 1992 opravljena anliza informacijkih potreb za podro�je nabave v vseh tipih knji�nic. Analiza je pokazala, da je ve�ina podatkov, ki se nana�ajo na postopke nabave, �e vklju�enih v format COMARC/H za podatke o stanju zaloge. Format COMARC/H je potrebno dopolniti samo �e z nekaterimi mo�nostmi, kot je npr. mo�nost vnosa dobropisov. Predvsem pa je potrebno razviti programe za izpis podatkov, ki bodo uporabnikom olaj�ali dostop do informacij.
Na vpra�anje ga. Slavice Rampih-Vajzovi� glede vklju�itve vodenja evidence pla�il in dolga �lanov knji�nice v programski segment COBISS/Izposoja je mag. Marta Seljak odgovorila, da na anketo, ki smo jo poslali knji�nicam, ni bilo tolik�nega odziva, da bi ta podsegment lahko obravnavali prioritetno v okviru programa za leto 1994. Ga. Jana Re�nik je povedala, da smo anketo poslali 22 knji�nicam. Na anketo je odgovorilo 7 knji�nic, od tega je za avtomatiacijo vodenja evidence pla�il in dolga �lanov zainteresiranih le 5 knji�nic, ki so poslale tudi nekatere vzorce dokumetov, Mariborska knji�nica pa tudi opis informacijskih potreb in postopkov.
Mag.Toma� Seljak je dejal, da pri delu dajemo prioriteto nalogam, ki re�ujejo probleme ve�ine uporabnikov sistema COBISS. Prisotne so namre� finan�ne in kadrovske omejitve. Omenil je tudi izredne te�ave pri vklju�evanju novih polnopravnih �lanov, ki �e imajo bazo podatkov, za katero je potrebno izvesti konverzijo. Zaradi nestandardnih formatov tak�nih baz podatkov je potrebno za konsistentno konverzijo veliko �asa tako v IZUM kot pri uporabnikih.
V nadaljnji razpravi je bilo ugotovljeno, da programa ni mo�no skr�iti brez negativnih posledic na razvoj in delovanje sistema COBISS. Na program tudi ni bilo nobenih vsebinskih pripomb. Sprejet je bil
SKLEP �T. 21: Strokovni svet sogla�a s programom dejavnosti IZUM-a za leto 1994 v predlagani obliki in ga daje v nadaljno presojo Upravnemu odboru IZUM-a.
Ad 6 RAZNO
Mag. Toma� Seljak je Strokovni svet seznanil o novostih glede mo�nosti sodelovanja v sistemu COBISS , ki bodo obravnavane na Svetu direktorjev COBISS-a. Podal je tudi informacijo o imenovanju novega Strokovnega sveta za znanstveno informiranje, v katerem so zastopani predstavniki vseh ved.
Seja je bila zaklju�ena ob 14.45 uri.
Zabele�ila: Danica Bizjak
Predsednik Strokovnega sveta COBISS:
Ivan Kani�