Zapisnik

s posveta Online referen�na slu�ba v sistemu COBISS.SI

Uvodoma je mag. Marta Seljak predstavila rezultate dosedanjega dela na projektu Online referen�na slu�ba COBISS.SI ter najavila predstavitev delovanja orodja QuestionPoint s slovenskim vmesnikom.

V �asu od prvega sestanka z direktorji sodelujo�ih knji�nic je IZUM pripravil prevod uporabni�kega vmesnika orodja QuestionPoint ter osnutke naslednjih dokumentov:

• Slovar izrazov
  
• Tipska sporo�ila uporabnikom
  
• Pravila za komuniciranje z uporabniki

Udele�enci posveta so na sestanku v presojo prejeli vse tri dokumente, v informacijo pa tudi dokument z opisom baze znanja v QuestionPointu.

Za potrebe predstavitve delovanja QuestionPointa je IZUM pripravil tudi delovno verzijo vstopnih to�k Online referen�ne slu�be COBISS.SI ter delovno verzijo obrazcev za komuniciranje z uporabniki (e-po�to in klepet).

Pri prevajanju uporabni�kega vmesnika smo se sre�ali z ve� problemi, kot smo predvidevali, saj je zgradba uporabni�kega vmesnika prilagojena angle�ki terminologiji. Kljub temu da smo opravili dve iteraciji vklju�no z interno presojo, so �e vedno prisotne pomanjkljivosti. Med prevajanjem prevajalci ne vidijo celotnega besedila, temve� le posamezne dele ali izraze, ki se kasneje pojavljajo v uporabni�kem vmesniku v razli�nih kontekstih. V nekaterih primerih je te�ko izbrati ustrezen izraz (npr. "account = ra�un" za uporabni�ko ime). Dilema je tudi pri izboru izraza za osebo, ki izvaja referen�no slu�bo. V QuestionPointu se uporablja izraz "librarian = knji�ni�ar", v osnutkih slovenskih dokumentov pa smo uporabili izraz " informator", ker sta v slovenskem knji�ni�arskem okolju izraza "knji�ni�ar" in "bibliotekar" vezana na stopnjo izobrazbe.

Pri oblikovanju delovne verzije vstopnih to�k smo izhajali iz zahteve, da se zagotovi enotnost. To pomeni, da mora biti izgled servisa za uporabnika enoten, ne glede na to, kje se prijavi v servis. Odprto ostaja vpra�anje �tevila vstopnih to�k (ena vstopna to�ka za vse sodelujo�e ustanove, lo�eni vstopni to�ki za knji�nice in za IZUM, lo�ene vstopne to�ke za vse sodelujo�e ustanove), in vpra�anje, ali vklju�iti v servis samo osnovni klepet in klepet z dodatnimi mo�nostmi ali tudi e-po�to in telefon. Prav tako je vpra�ljivo, ali za�eti z izgradnjo baze znanja �e v za�etni fazi delovanja servisa, saj zahteva naloga precej�nje kadrovske vire. V IZUM-u bomo pripravili analizo vseh mo�nosti ter jih predstavili na naslednjem posvetu delovne skupine, ko se bo treba o teh vpra�anjih tudi dogovoriti.

V nadaljevanju je Davor Bra�ko predstavil vmesnik, v katerega se prijavijo knji�ni�arji v referen�ni slu�bi, in opisal vsak modul posebej (Doma�a stran, Administrator, Vpra�aj knji�ni�arja, Baza znanja in Profil). Na vpra�anje Marijana �poljara, ali se potek pogovora zabele�i tudi knji�ni�arju, je Davor Bra�ko pojasnil, da se potek pogovora za knji�ni�arja zabele�i v modulu Vpra�aj knji�ni�arja, vendar knji�ni�ar ne dobi prepisa pogovora po e-po�ti tako kot uporabnik. Marijana �poljara je �e zanimalo, ali se uporabniku tudi od�teva �as na ekranu. Davor Bra�ko je pojasnil, da uporabnik �asa ne vidi in da klepet ni �asovno omejen. Omejena je le neaktivnost knji�ni�arja na 30 minut, da ne obremenjuje sistema, kadar ni aktiven.

Sre�ka Bon�ino je zanimalo, ali bo moral biti kon�ni uporabnik registriran. Vnos imena in priimka ter e-naslova je obvezen in pomeni registracijo, vendar sta registracija in usluga brezpla�ni. Glede registracije je Barbaro Kov�� zanimalo, ali bo kje navedeno, da podatki o uporabniku ne bodo objavljeni ali arhivirani, Sre�ko Bon�ina pa je menil, da pri QuestionPointu vseeno obstaja ve�ja anonimnost, ker ima lahko uporabnik le "za�asen" e-naslov. Vsi udele�enci so bili enotnega mnenja, da je treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov uporabnikov servisa.

V nadaljevanju je sledila razprava o tem, kdaj je neko vpra�anje "zaprto". Davor Bra�ko je razlo�il, da vsa odgovorjena vpra�anja, ki so bila posredovana preko globalne mre�e, gredo avtomatsko v globalno bazo znanja, �e so bila odgovorjena in jim je knji�ni�ar dodelil status "zaprto". Vsa preostala vpra�anja, pri katerih se v 90 dneh ne izvede nobena akcija, gredo v arhiv.

Davor Bra�ko je na vpra�anje Brede Brezov�ek, ali so lahko priloge tudi polna besedila �lankov, odgovoril, da lahko, vendar je treba spo�tovati avtorske pravice. Sre�ka Bon�ino je zanimalo, ali je predviden rok, v katerem je treba na vpra�anje odgovoriti. Davor Bra�ko je razlo�il, da se v globalnem omre�ju na vpra�anje odgovori v 24 urah, lokalno pa je to stvar dogovora.

Bredo Brezov�ek je �e zanimalo, ali glede na skupino lahko ve� informatorjev iz ene ustanove nastopa kot en informator. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da je to vpra�anje �e odprto, saj je povezano s �tevilom vstopnih to�k, o �emer bomo govorili na naslednjem sestanku. Do takrat bomo v IZUM-u naredili primerjalno analizo vseh mo�nosti in sku�ali ugotoviti prednosti in slabosti posamezne mo�nosti (ena, dve ali ve� vstopnih to�k).

Glede baze znanja je Sre�ka Bon�ino zanimalo, ali gredo v bazo znanja tudi priponke. Po njegovem mnenju bo knji�ni�arje strah, da ne bi v bazo znanja prena�ali tudi "neumnosti". Marijana �poljara je zanimalo, ali je v bazi znanja poskrbljeno za sledenje naslovov URL, ki jih je v klepetu informator posreduje uporabniku in se pogosto spreminjajo. Mag. Marta Seljak je opozorila, da zahteva izgradnja baze znanja precej�nje �love�ke vire, zato je vpra�ljivo, koliko bi se bilo v za�etnih fazah smiselno s tem obremenjevati. Najpomembneje je, da se osredoto�imo na klju�na vpra�anja in dokumente referen�ne slu�be (�tevilo vstopnih to�k, organizacijski vidiki, izbor ponudbe servisov, obrazci za komuniciranje).

Davor Bra�ko je na vpra�anje Barbare Kov�� odgovoril, da je v obrazcu mo�no dolo�iti tudi zahtevo po uvedbi starosti uporabnika, medtem ko je Marijan �poljar to povezal s parametrom "stopnja odgovora", iz katerega je mo�no razbrati starost uporabnika. Barbara Kov�� je povedala, da imajo v Mariborski knji�nici problem posredovanja primernega odgovora uporabniku glede na njegovo starost re�en z mo�nostjo izbire med "Vpra�aj – otroci" in "Vpra�aj – odrasli". Martina Rozman Salobir je povedala, da po njihovih izku�njah informator v ve�ini primerov lahko �e na osnovi pogovora ugotovi uporabnikovo starost in njegove potrebe.

Marijan �poljar je omenil, da lahko knji�ni�ar poi��e uporabniku �lanek v polnem besedilu in mu ga posreduje preko ekrana. Breda Brezov�ek je predlagala, da se v tak�nih primerih ne posreduje polnih besedil, temve� se uporabniku odgovori, do katerih baz podatkov ima knji�nica dostop in da je vabljen v knji�nico.

Nato sta Davor Bra�ko in Apolonija Marolt Zupan predstavila servis klepeta. Sre�ka Bon�ino je zanimalo, ali si vsak knji�ni�ar tipska sporo�ila oblikuje sam, in Davor Bra�ko je pojasnil, da ima lahko vsaka ustanova do 25 tipskih sporo�il, prav tako pa jih ima lahko do 25 tudi vsak knji�ni�ar.

Sledila je predstavitev klepeta z dodatnimi mo�nostmi. Slaba stran tega servisa je, da si mora uporabnik nekatere programe namestiti sam, kar ga lahko odvrne od uporabe servisa. Sre�ka Bon�ino in Marijana �poljara je zanimalo, ali ima pri klepetu uporabnik dostop do baz podatkov, do katerih s svojega osebnega ra�unalnika praviloma nima dostopa (neregistrirani IP-naslov). Davor Bra�ko je povedal, da dolo�ene omejitve so, in omenil, da je klepet z dodatnimi mo�nostmi zelo uporaben pri izvajanju pomo�i uporabnikom programske opreme COBISS, npr. za pomo� pri katalogizaciji.

Na predlog Iztoka Skulja, da bi bilo treba pripraviti "pravila igre", je mag. Marta Seljak pojasnila, da smo osnutek Pravil za komuniciranje z uporabniki �e pripravili. Iztok Skulj je poudaril, da je odprtih ve� vpra�anj, ki so odvisna od organizacije in pravil. Npr. na katera vpra�anja bomo odgovarjali in na katera ne, ali bomo imeli le osnovni klepet ali tudi klepet z dodatnimi mo�nostmi itd. Dodal je �e, da je organizacijski del najbolj problemati�en in vpliva tudi na potek testiranja. Ko ve�, kako bo zadeva organizirana, se lahko testiranja loti� popolnoma druga�e kot takrat, ko tega podatka ne pozna�. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da bomo v IZUM-u preu�ili razli�ne mo�nosti in predlagali tisto, ki bo po na�i oceni v danih razmerah izvedljiva. Na naslednjem sestanku, ko bodo tudi predstavniki knji�nic spoznali delovanje QuestionPointa in bomo v IZUM-u pripravili osnutek za vstopne to�ke ter osnutke obrazcev za komuniciranje, se bomo dogovarjali o organizacijskih vidikih delovanja Online referen�ne slu�be COBISS.SI.

Marijana �poljara je zanimalo, ali telefon v online referen�ni slu�bi pomeni SMS ali pogovor v �ivo. Mag. Marta Seljak je pojasnila, da za sporo�ila SMS pripravljamo re�itev v sodelovanju z Mobitelom, mag. Pero �obot pa je dodal, da v QuestionPointu niso bila mi�ljena sporo�ila SMS.

Ob predlogu, da bi v za�etno testiranje vklju�ili tudi �tudente, je prevladalo spoznanje, da moramo orodje najprej dobro spoznati sami. Mag. Marta Seljak je povedala, da bo IZUM namenil za izvajanje servisa eno delovno mesto v skupini za pomo� uporabnikom (za celoten delovni �as IZUM-a). Vzporedno z IZUM-om bi morale de�urstvo zagotoviti tudi sodelujo�e knji�nice. Odvisno od odziva uporabnikov bomo v IZUM-u v drugi fazi vklju�ili novi servis tudi v COBISS/OPAC.

Barbara Kov�� je predlagala, da bi bilo dobro do drugi� razmisliti, kaj lahko ponudimo, Martina Rozman Salobir pa je dodala, da bo naslednji� mnogo la�e, ker bomo do takrat �e bolje seznanjeni z delovanjem QuestionPointa.

Mag. Pero �obot je omenil, da bo na Online konferenci v Londonu predstavil projekt na�e online referen�ne slu�be, prav tako pa bo tam lahko izvedel, katero fazo QuestionPointa so dosegle knji�nice v ostalih dr�avah.

Ob zaklju�ku je mag. Marta Seljak predlagala, naj vsi �lani delovne skupine testirajo uporabni�ki vmesnik QuestionPoint ter izvedejo presojo prevoda vmesnika, osnutka Slovar izrazov, osnutka Tipska sporo�ila uporabnikom in osnutka Pravila za komuniciranje z uporabniki. V ta namen bodo vsi udele�enci prejeli po e-po�ti uporabni�ka imena in gesla za QuestionPoint, Davor Bra�ko in Apolonija Marolt Zupan pa bosta vsak dan dve uri na voljo za klepet.

Sprejet je bil dogovor, da bo naslednji sestanek v za�etku januarja 2004.

Zapisala: 
Apolonija Marolt Zupan

Maribor, 11. 11. 2003