Zapisnik

s posveta delovne skupine za normativno kontrolo

Uvodoma je mag. Marta Seljak orisala dosedanje aktivnosti in dogovore pri implementaciji normativne kontrole imen v sistem COBISS. Predstavila je novokreirano bazo podatkov CONOR, ki vsebuje 12.621 zapisov in je pripravljena na osnovi zapisov v COBIB-u in v lokalni bazi podatkov NUK. V CONOR so vklju�eni avtorji, ki so ustrezali konverzijskim predlogom NUK-a in IZUM-a. Nato je predstavila predlog nadaljnjih aktivnosti pri implementaciji normativne kontrole, ki ga je pripravil IZUM in so ga udele�enci predhodno prejeli po po�ti. Udele�encem je povedala, da smo se v �etrtek, 18. junija 1998, na pobudo NUK-a sestali v NUK-u sodelavci IZUM-a in NUK-a. Na kratko je predstavila NUK-ove spremenjene kriterije za kreiranje za�etne normativne baze podatkov in proces uvajanja in delovanja normativne kontrole v sistemu COBISS. Prisotnim je bila izro�ena zabele�ka sestanka. Poudarila je, da je za analizo spremenjenega NUK-ovega predloga potrebnega ve� �asa, kjub temu pa je udele�ence opozorila na nekatere te�ave, ki bi se pojavile, �e bi upo�tevali ta predlog:

• na osnovi �tevila zapisov za slovenske in tuje avtorje v bazi podatkov CONOR iz oktobra 1996, ko je bila narejena konverzija prvi� (455.000 zapisov), in �tevila zapisov junija 1998 (648.000 zapisov) je mo�no sklepati, da bo do implementacije normativne kontrole z vsemi programskimi segmenti v bazi podatkov CONOR �e pribli�no 800.000 zapisov;
• zaradi �tevilnih napak te baze podatkov ne bi mogli imenovati normativna;
• zaradi obse�nosti baza podatkov nikoli ne bi bila normativna, saj bi �tevilo neverificiranih zapisov nara��alo hitreje, kot bi potekala verifikacija, �e zlasti, �e bo verificiranje omejeno samo na nekaj delavcev v NUK-u;
• opozorila je na vpra�ljivost normative za imena avtorjev, ki se pojavljajo samo enkrat (pribli�no 60 %);
• za tuje avtorje je treba preveriti mo�nost prevzemanja zapisov iz tujih baz podatkov;
• za soimenjake, ki v bibliografski bazi podatkov nimajo enoli�ne zna�nice, bi bil s konverzijo kreiran samo en normativni zapis in nanj vzpostavljene povezave;
• �e je verificiranje omejeno samo na nekaj delavcev v NUK-u, bo �tevilo verificiranih zapisov nara��alo zelo po�asi;
• iskanje avtorjev v OPAC-u samo preko baze podatkov CONOR ni sprejemljivo;
• distribuirane lokalne normativne baze podatkov niso smiselne in niso v skladu z na�eli normativne kontrole;
• predlog implementacije, ki je bil pripravljen za sestanek, je nastal na osnovi dosedanjih smernic NUK-a in drugih �lanov delovne skupine in je ob sodelovanju knji�nic, ki pripravljajo bibliografije raziskovalcev, kljub pomanjkanju virov realen in izvedljiv;
• nov predlog NUK-a je treba natan�neje prou�iti, saj je pred implementacijo normativne kontrole treba pripraviti re�itve, za katerimi bo z vso odgovornostjo stala ve�ina �lanov delovne skupine.

Mag. M. Seljak je zaklju�ila z razmi�ljanjem o namenu in ciljih normativne kontrole, saj so od tega odvisne �tevilne odlo�itve in nadaljnje usmeritve pri vzpostavljanju normativne kontrole. Pozvala je NUK, da predstavi spremenjene predloge, in vse druge udele�ence, da povedo svoje mnenje.

Predstavniki NUK-a so (kljub nekaterim medsebojnim razhajanjem) zagovarjali stali��e, naj bi za�etna normativna baza podatkov vsebovala vse avtorje (slovenske in tuje) in naj bi se zapisi za vse avtorje v bibliografskih bazah podatkov s konverzijo povezali z (nepre�i��enimi) zapisi v bazi podatkov CONOR. Od uvedbe normativne kontrole in opravljene konverzije dalje bi bila v sistemu COBISS/Katalogizacija vklju�ena kontrola vnosa avtorjev v polja 70X. Zapise bi v bazo podatkov CONOR lahko dodajali vsi, verificiral pa bi jih lahko le NUK. Za testiranje �elijo imeti prototipno verzijo programske opreme segmentov COBISS/Katalogizacija, COBISS/Izpisi in COBISS/OPAC. Predstavniki NUK-a so s seboj prinesli za�asen dokument 'Izhodi��a za delovanje normativne datoteke v COBISS', ki je bil kopiran in razdeljen udele�encem sestanka. Menijo, da bodo v bibliografskih zapisih potrebne kazalke tudi po uvedbi normativne kontrole (zaradi izpisov bibliografij ter glavnih listkov in listkov za CIP-zapis).

Mag. Janez Jug je menil, da mora baza podatkov CONOR vsebovati tudi zapise za raziskovalce. Zanje bi lahko korigirali normativne zapise bibliotekarji na fakultetah, ki tem raziskovalcem tudi urejajo osebne bibliografije in jih zelo dobro poznajo. Smiselna je samo ena centralna normativna baza podatkov CONOR. Predlagal je, da za za�etek vzamemo sedanjo normativno bazo podatkov z 12.621 zapisi, jo pre�istimo in s konverzijo pove�emo samo tiste zapise v bibliografski bazi podatkov z normativnimi zapisi, kjer je povezava enoli�na. Da bi prepre�ili nove napake pri katalogiziranju, dodamo �e vse ostale avtorje iz bibliografske baze podatkov.

Matja� Zalokar, ki ima bogate izku�nje na podro�ju normativne kontrole, je prisotnim opisal sistem v Avstraliji. Sistem normativne kontrole tam deluje �e zelo dolgo. Postopkov vzpostavitve tega sistema nam ni mogel predstaviti, ker ob vzpostavitvi ni bil prisoten. Obstoje�a normativna baza podatkov je zelo velika, obsega pa doma�e in tuje avtorje. Poudarek je na doma�ih avtorjih, tuje pa v glavnem prevzamejo iz normativne datoteke Library of Congress. Dovoljenje za verifikacijo ima ve� katalogizatorjev v razli�nih ustanovah, tako da le-ti sproti verificirajo novokreirane zapise. Povezava med bibliografsko in normativno bazo podatkov je avtomatska. Za na� sistem meni, da je v �asu testiranja bolje, da je baza podatkov ve�ja, ker bi se tako lahko dejansko pokazali vsi problemi, ki obstajajo. COMARC/A je zelo kompliciran. Meni, da je uporaba kazalk v bibliografskih zapisih nesmiselna.

Mirko Nidorfer je predlagal, da bi normativno bazo podatkov gradili postopno, zato naj bo za�etna baza podatkov majhna. Najve�ji poudarek mora biti na slovenskih avtorjih. Pri tujih avtorjih je normativa smiselna le, �e nudi pomo� katalogizatorjem in prepre�uje tipkarske napake. Predlagal je sestavo �e ene manj�e delovne skupine z nekaj �lani, ki bi pripravila podrobnej�e re�itve, na osnovi katerih bi lahko naredili prototipno verzijo programske opreme.

Miro Tr�an je bil za�uden nad novim predlogom NUK-a in ne vidi razloga, zakaj ne bi upo�tevali re�itev, ki smo jih izoblikovali na sestankih delovne skupine in jih do sedaj tudi testirali. Namen normativne baze podatov je enoli�no dolo�iti avtorje in pove�ati kvaliteto zapisov v bibliografskih bazah podatkov.

Alenka Logar Ple�ko zagovarja stali��e, da normativno kontrolo vpeljemo postopno, in sicer najprej za slovenske avtorje, kasneje pa �e za tuje. Z normativno kontrolo slovenskih avtorjev moramo pri�eti �imprej. Izrazila je tudi �eljo, da v segmentu COBISS/Katalogizacija omogo�imo iskanje po �ifrantu raziskovalcev.

Marija Fabjan�i� poudarja, da mora biti sistem normativne kontrole predvsem uporaben. Ne zdi se ji smiselno, da lahko zapise vna�ajo le sodelavci iz NUK-a. V bazi podatkov CONOR morajo biti zajeti tudi raziskovalci. Koristna bi bila tudi normativna baza podatkov za tuje avtorje.

Agata Tiegel predlaga, da izvedemo normativo samo za slovenske avtorje, nikakor pa se ne strinja, da bi s konverzijo povezali obstoje�e zapise v bibliografskih bazah podatkov z nepre�i��enimi zapisi v inicialni normativni bazi podatkov.

Mag. Bojan �tok je dejal, da povezava normativnih in bibliografskih zapisov preko podpolja 3 omogo�a ob spremembi zna�nice avtomatsko popravljanje bibliografskih zapisov.

Jelka Gazvoda je predlagala, da v delovno skupino vklju�imo tudi mag. Dareta Bala�ica iz NUK-a. Vpra�ala je, kdaj bomo za�eli z normativno kontrolo za korporativne zna�nice.

Pogovarjali smo se tudi o mo�nosti uporabe tujih normativnih baz podatkov za tuje avtorje, kar pa zaradi obstoje�ih katalogizacijskih pravil ni izvedljivo.

Sklep: NUK bo popisal svoje zahteve; IZUM pa bo pripravil nov predlog za implementacijo normativne kontrole, ki ga bo delovna skupina obravnavala na naslednjem sestanku.

Zapisali:

Tadeja Bre�ar

Milena Dober�ek

Maribor, 26. 6. 1998