Zapisnik

s posveta delovne skupine za normativno kontrolo

Udele�encem posveta je bilo razdeljeno delovno gradivo Implementacija normativne kontrole : delovno gradivo za posvet 28. 6. 2000, ki ga je pripravil IZUM.

Uvodoma je mag. Marta Seljak udele�ence na kratko seznanila s tremi obse�nimi nalogami, ki so bile v IZUM-u realizirane v obdobju od zadnjega posveta delovne skupine za normativno kontrolo 21. junija 1999. IZUM je na osnovi predhodnih analiz in pridobljenih izku�enj v segmetu COBISS/Katalogizacija implementiral mo�nost prevzemanja bibliografskih zapisov iz baze podatkov WorldCat ter dostop do baze podatkov LC Names na stre�niku IZUM.  Na to temo je bil v maju 2000 posvet s knji�nicami, ki pri svojem delu v veliki meri uporabljajo to mo�nost. Vzporedno s tema dvema nalogama je bilo pripravljeno testno okolje za normativno kontrolo, ki je zajemalo slede�e aktivnosti:

• priprava programske opreme COBISS/Katalogizacija, V6.0_BETA,
• priprava normativne baze podatkov CONOR, V4.4 (tvorjenje kandidatov za imena, tvorjenje normativnih zapisov, indeksiranje novonastale normativne baze podatkov),
• povezovanje normativnih zapisov v bazi podatkov CONOR, V4.4, z bibliografskimi zapisi v bazi podatkov COBIB,
• reindeksiranje baze podatkov COBIB.

Za pripravo normativne baze podatkov  CONOR, V4.4, so bile potrebne �tiri iteracije. V zadnji iteraciji so bili pri tvorjenu kandidatov za imena izlo�eni tisti zapisi, ki so v COBIB-u ozna�eni za brisanje, ter  zapisi, ki so jih kreirale knji�nice nekdanje Jugoslavije in niso bili kopirani v nobeno slovensko lokalno bazo podatkov. Tako dobljena normativna baza podatkov vsebuje 667.922 zapisov. Med njimi je 124.239 zapisov za slovenske avtorje, od tega 13.882 s �ifro raziskovalca.

Programska oprema COBISS/Katalogizacija, V6.0_BETA, omogo�a a�uriranje bibliografske in normativne baze podatkov. Med testiranjem je a�uriranje bibliografskih zapisov mo�no le v testnem COBIB-u, ki deluje kot lokalna baza podatkov. Predvidene so �e nekatere dopolnitve programske opreme (podrobnej�i opis je v delovnem gradivu) in implementacija prevzemanja zapisov iz baze podatkov LC Names.

Tadeja Bre�ar je orisala potek priprave normativne baze podatkov CONOR, V4.4, ter strukturo normativnih zapisov. Udele�encem je predstavila  vsa odprta vpra�anja, ki so se pojavila pri pripravi in med testiranjem normativne baze podatkov:

• osebna imena, ki se v bibliografski bazi podatkov pojavljajo v obliki inicialk, posledica �esar je med drugim tudi tvorjenje ve�jega �tevila normativnih zapisov,
• osebna imena, ki se v bibliografski bazi podatkov pojavljajo enkrat z velikimi, drugi� z malimi �rkami, posledica �esar je tvorjenje ve� normativnih zapisov,
• polja za osebna imena z manjkajo�im podpoljem a,
• nekatere druge dileme.

Ob izpostavljenem problemu inicialk v normativnih zapisih je Alenko Logar-Ple�ko zanimalo, ali se v normativnih zapisih inicialke pojavljajo tudi kot zna�nice. Tadeja Bre�ar je pojasnila, da inicialka nastopi v normativnem zapisu kot zna�nica, �e je v pripadajo�em bibliografskem zapisu nastopila v poljih 600 ali 70X. �e je bila inicialka v bibliografskem zapisu v poljih 960  ali 90X, razre�itev inicialke pa vnesena v polja 600 ali 70X, je v normativnem zapisu zna�nica razre�ena oblika imena, inicialka pa je postala kazalka.

Udele�ence posveta je zanimalo, koliko je zapisov v lokalnih bazah podatkov, ki so bili dodani s konverzijami in �e niso shranjeni v vzajemno bazo podatkov. Mag. Marta Seljak je povedala, da je bilo s konverzijami v lokalne baze podatkov prenesenih pribli�no 1.000.000 zapisov, vendar je te�ko oceniti, koliko jih je �e usklajenih s COBIB-om. Ob tem je mag. Bojan �tok povedal, da se bodo tudi v teh zapisih z normativno bazo podatkov povezala tista imena, ki bodo v CONOR-ju �e nastopala. Preostale bo treba povezati ro�no, in to hkrati z usklajevanjem celotnega bibliografskega zapisa s COBIB-om. Mirko Nidorfer je predlagal, da bi v ta namen pripravili orodje, ki bi knji�nicam olaj�alo iskanje tistih bibliografskih zapisov, ki vsebujejo s CONOR-jem nepovezane avtorje.

Po zaklju�eni diskusiji o kreiranju normativne baze podatkov CONOR, V4.4, je Tadeja Bre�ar ob predstavitvi programske opreme COBISS/Katalogizacija, V6.0_BETA, prikazala a�uriranje baze podatkov CONOR in novosti pri a�uriranju bibliografskih zapisov. Povedala je, da so za a�uriranje normativne baze podatkov na voljo le tista polja, ki so potrebna v normativnih zapisih. Vnos napotilnih in splo�nopojasnjevalnih zapisov zaenkrat ni realiziran, saj se je treba odlo�iti, ali bomo te zapise sploh uporabljali. Udele�encem je tudi pojasnila, katere dopolnitve programske opreme so na�rtovane in implementacija trenutno ni mo�na, ker je odvisna od re�itev nekaterih �e odprtih vpra�anj. Predstavila je odprta vpra�anja in dileme, med katerimi je najbolj pere� problem razdru�evanja normativnih zapisov tedaj, ko imamo za ve� avtorjev en normativni zapis. Eden izmed mo�nih na�inov za razdru�evanje teh zapisov je uvedba statusa "r" - razdru�eno v podpolju 001a normativnega zapisa. Ta na�in je eksakten, vendar zahteva veliko ro�nega dela.

Zlata Dimec je menila, da bi v normativni bazi podatkov za osebna imena potrebovali splo�nopojasnjevalne zapise, napotilnih pa ne. �e pa bomo v normativno kontrolo vklju�ili korporacije, bomo potrebovali tudi napotilne zapise.
Glede razdru�evanja zapisov se ji zdi na�in z uporabo statusa "r" - razdru�eno najbolj natan�en, seveda pa je treba pri tem opraviti veliko ro�nega dela. Kot pomo� bi morda lahko pripravili dodatno orodje, ki bi v postopku identifikacije bibliografskih zapisov omogo�alo la�je povezovanje avtorjev z ustreznim normativnim zapisom.

Alenka Kani� je predlagala, da bi dodali �e eno kodo za status normativnega zapisa v podpolje 001a, npr. "p" - za�asno.

Mag. Bojan �tok je povedal, da bi tudi z dodatnim orodjem, ki ga je predlagala Zlata Dimec, redaktor lahko popravljal zapise le v vzajemni in svoji lokalni bazi podatkov, v drugih lokalnih bazah podatkov pa ne.

Alenko Logar-Ple�ko je zanimalo, po kak�nem algoritmu smo pri konverziji dodali kodo v podpolje 101a - Jezik, ki ga uporablja oseba/korporacija in v podpolje 102a - Dr�ava rojstva/delovanja. Izpostavila je problematiko zamejcev, ki npr. pi�ejo v slovenskem jeziku, �ivijo oz. delujejo pa v tujini.

Tadeja Bre�ar je predstavila tudi usklajevanje bibliografskih baz podatkov in baze podatkov CONOR. Predstavila je postopek, po katerem je bilo izvedeno inicialno povezovanje pri kreiranju normativne baze podatkov CONOR, V4.4, ter postopek usklajevanja, ki se izvaja pri redakciji bibliografskih in/ali normativnih zapisov. Ta postopek prina�a v bibliografsko bazo podatkov med drugim tudi ve�jo spremembo, ki se nana�a na kazalke. V bibliografskem zapisu se namre� ob vsakem shranjevanju zapisa vse prej obstoje�e kazalke nadomestijo s kazalkami, ki so v normativnem zapisu. To pomeni, da se v vsak bibliografski zapis za posamezno ime prenesejo vse kazalke, ki obstajajo v normativnem zapisu. Ker pa so sedaj nekatere kazalke v bibliografski bazi podatkov napa�no povezane, se to odra�a tudi v normativnih zapisih.

Alenka Logar-Ple�ko je predlagala, da bi pri inicialni pripravi normativne baze podatkov poenotili na�in pisanja dvojnih priimkov.

Udele�ence je zanimalo, kolik�en je dele� napa�nih kazalk v normativni bazi podatkov CONOR, V4.4. Mag. Bojan �tok je povedal, da to�nega podatka ni mogo�e programsko ugotoviti.

Mag. Gordana Popovi�-Bo�kovi� je prikazala �tiri karakteristi�ne primere redigiranja normativnih in bibliografskih zapisov:

• primer zdru�evanja zapisov - znani avtor (z uporabo LC Names),
• primer zdru�evanja zapisov - manj znani avtor (z uporabo LC Names),
• primer brisanja kazalk v normativnem zapisu,
• primer razdru�evanja zapisov.

Pri vsakem primeru je navedla tudi �tevilo zapisov, ki jih je bilo treba pregledati in redigirati, ter za to porabljen �as.

Zlata Dimec je povedala, da v NUK-u �e nekaj �asa poskusno ro�no pripravljajo normativne zapise na papir. Po njihovih izku�njah je nekatere soimenjake zelo te�ko ali celo nemogo�e identificirati. Hkrati s tem so redigirali tudi ve�je �tevilo bibliografskih zapisov v lokalni bazi podatkov NUK. Predlagala je, da bi bili avtorji iz teh bibliografskih zapisov v normativni bazi podatkov ozna�eni ali da bi dobili poseben status.

Zlata Dimec je menila, da bi bilo treba dodati tudi polji 103 za datum rojstva in 104 za datum smrti. V polje 810 bi ob inicialni pripravi normativne baze podatkov prenesli delne bibliografske podatke iz enega od zapisov, v katerem se to ime pojavlja  kot zna�nica.
Predlagala je tudi, da bi v polje 400 normativnega zapisa dodali novo podpolje, v katerega bi vnesli dolo�eno kodo, ki bi jo lahko uporabljali pri izpisih iz bibliografskih baz podatkov, kadar ne �elimo izpisa vseh kazalk. Hkrati bi lahko ta koda slu�ila tudi v OPAC-u (v vseh jezikovnih razli�icah).

Mag. Bojan �tok se je strinjal, da bi bilo to podpolje koristno, in predlagal, da se podpolje prena�a tudi v blok 9XX v bibliografski bazi podatkov.

Kraj�a diskusija se je razvila tudi o mo�nosti, da bi pred inicialno pripravo normativne baze podatkov popravljali bibliografske zapise. Udele�enci so zaklju�ili, da bi to zahtevalo veliko dela, ne bi pa bistveno prispevalo h kvaliteti normativne baze podatkov.

Matja� Zalokar je v okviru problematike kazalk prikazal predlog za povezovanje normativne in bibliografske baze podatkov, ki so ga v NUK-u pripravili lani. Predstavil je lastnosti in pomanjkljivosti predlaganih razli�ic A in B.

Po kon�ani predstavitvi se je razvila splo�na diskusija o kazalkah, uporabi bloka 5XX v normativnih zapisih, o lokalnih zapisih, v katerih bodo imena ostala nepovezana, potrebnem �asu za redakcijo normativnih zapisov.

Marija Fabjan�i� je dala pobudo, da IZUM predstavi projekt v Ljubljani tudi za vse druge knji�nice. Mag. Marta Seljak je predlagala, da najprej uskladimo stali��a glede �tevilnih odprtih vpra�anj znotraj delovne skupine in �ele nato predstavimo predloge re�itev vsem knji�nicam. S tem se je strinjala tudi predstavnica NUK-a Zlata Dimec.

Mag. Marta Seljak je povzela, da je bil namen posveta predstaviti testno okolje in opozoriti na odprte probleme. V prihodnje je treba poiskati re�itev, ki bo optimalna z vseh vidikov in sprejemljiva za vse udele�ence v sistemu COBISS. Udele�enci delovne skupine lahko po elektronski po�ti zahtevajo uporabni�ko ime in geslo za delo v testnem okolju. �e bodo pri delu v testnem okolju potrebovali dodatne informacije ali pomo�, se lahko obrnejo na sodelavce IZUM-a.

Na posvetu je bilo sklenjeno, da udele�enci program testirajo in do konca oktobra v IZUM v pisni obliki po�ljejo mnenje, pripombe in predloge za re�itev vseh odprtih vpra�anj.

Zapisala:
Milena Dober�ek

Maribor, 30.6.2000