ZAPISNIK
s posveta dne 31.01.1996 ob 10. uri v IZUM Maribor.
Prisotni:
Uvodoma je bilo predstavljeno delovno gradivo, ki se nana�a na dopolnitve COMARC/B (polja 105i, 700, 710 in Dodatek F), povezane z vodenjem bibliografij v okviru sistema COBISS. Gradivo je bilo v nadaljnji razpravi podrobneje obravnavano.
105t Tipologija dokumentov/del
Prvi stavek v gradivu je zavajajo� - ni jasno, da to podpolje v UNIMARC-u ne obstaja.
Za pomo� pri razvr��anju gradiva po tipu dokumentov/del bo MZT pripravil definicije in priporo�ila (Dodatek F.6).
Za poro�ila o delu, ki so internega zna�aja, ni posebne �ifre. Po obstoje�em �ifrantu jih je mogo�e uvrstiti pod �ifro 2.20 - Druge monografije in druga zaklju�ena dela.
Pri dolo�anju tipologije ni kriterij medij (npr. �lanek v elektronski obliki se razvrsti pod 1.02).
700 Avtor - primarna odgovornost
Raziskovalci, zaposleni v ve� organizacijah, bodo morali sami odlo�iti, katera knji�nica naj vodi bibliografijo zanje in kateri organizaciji pripisujejo pripadnost dokumenta. Avtorji bodo morali sami dolo�iti tudi tip dokumenta/dela v skladu z definicijami in priporo�ili MZT.
Potreba po univerzalnosti sistema zahteva izpis bibliografij iz vzajemne baze podatkov COBIB. Zagotoviti je potrebno konsistentnost podatkov v njej in ob tem razmisliti o na�inu a�uriranja podatkov o raziskovalcu in ustanovi/organizaciji v vzajemni bazi podatkov COBIB. Podpolje 700$8 (ustanova/organizacija) mora biti ponovljivo.
�e je publikacija delo ve� avtorjev, je potrebno na�teti vse slovenske avtorje.
Za kon�ne uporabnike bo prenos zapisov mo�en iz sistema COBISS/OPAC v lokalne aplikacije na PC.
710 Ime korporacije - primarna odgovornost
V podpoljih 200a in 710 lahko nastopa vsebinsko zelo majhna razlika, zato je izpis referenc neprimeren. O predlogu uvedbe novega podpolja 200r za potrebe izpisa je potrebno �e razmisliti (ga. Wagner bo po konzultaciji z Dim�evo sporo�ila mnenje).
F.1 Splo�no
Ni bilo diskusije.
F.2 Posebnosti pri vnosu posameznih polj/podpolj
Podatki o ISBN so zelo nezanesljivi ali pa jih celo ni, zato vezava sestavkov na zaklju�eno publikacijo preko ISBN ni primerna.
O predlogu, da se podatki za �lanke in sestavke vna�ajo v lo�ena neponovljiva podpolja 215 (ponovljivo je lahko polje) zaradi mo�nosti izpisovanja referenc, kot je predvideno v standardu ISO 690, je potrebno �e razmisliti. Dogovorjeno je bilo, da se za namene testiranja instalira predlagana re�itev, kon�na odlo�itev pa bo sprejeta na naslednjem sestanku (predvidoma 21.02.1996), na katerega bodo povabljeni tudi strokovnjaki za podro�je domoznanstva (ga. Petrov iz SIK Novo mesto in g. Goropev�ek iz SIK Celje).
F.3 Retrospektivni podatki za znanstvene revije
Sprejet je bil predlog, da se vodijo retrospektivni podatki za znanstvene revije lo�eno od lokalnih baz podatkov in vzajemne baze podatkov COBIB.
V zvezi s postopkom in na�inom ocenjevanja raziskovalnega dela na osnovi faktorja vpliva je potrebno dodatno prou�iti, ali je potrebno razen faktorja vpliva spremljati tudi podatek o tem, kam se revija uvr��a znotraj skupine v stroki (pod ali nad sredino).
V primeru, da je za eno bibliografsko enoto odgovornih ve� avtorjev, med katerimi so tudi tuji dr�avljani, ki niso navedeni v podro�ju odgovornosti, je potrebno predvideti za potrebe izra�una dele�a avtorstva posebno podpolje za skupno �tevilo avtorjev.
Potrebno je prou�iti, ali je podatke o urednikih in sestavu uredni�kih odborov potrebno vezati na posamezno �tevilko publikacije in ne samo na letnico, kot to velja za faktor vpliva.
F.4 Posebnosti pri obdelavi nekaterih tipov dokumentov
Predlog, da se sestavki ve�ejo preko ISBN ni bil sprejet, ker je identifikacija preko ISBN preve� nezanesljiva.
Predlog povezovanja �lankov in sestavkov v zbornikih in tematskih �tevilkah je bil sprejet, za vodenje separatov pa je bila sprejeta varianta B, po kateri se separati obdelujejo kot zaklju�ene publikacije (maska M). Pri obdelavi separata ne bo mo�no vnesti tipologije dokumentov/del, ki velja za �lanke/sestavke.
Separati se obdelujejo samo v primeru, da se izposojajo (imajo inventarno �tevilko). Za potrebe prikaza bibliografske enote v bibliografiji pa je potrebno enoto obdelati po pravilih, ki veljajo za �lanek oziroma sestavek.
F.5 Na�ini prezentacije bibliografij v sistemu COBISS
F.6 Tipologija dokumentov/del - definicije in priporo�ila
Dokumenta sta �e v pripravi.
F.7 �ifrant ustanov/organizacij
Na predlagani na�in �ifriranja ustanov/organizacij ni bilo pripomb. Potrebno je dodati nekatere ustanove/organizacije, ki �e niso na spisku. Dopolnjen �ifrant bo poslan vsem ustanovam/organizacijam v pregled in dopolnitev.
Namesto po abecedi se javne raziskovalne zavode razvrsti po datumu ustanovitve.
Ustanove/organizacije, ki ne obstajajo ve�, nima smisla vklju�evati v �ifrant. Bodo�e spremembe se bodo re�evale programsko preko tabel.
F.8 Tabela polj/podpolj s stopnjo obveznosti za posamezne maske vnosa
Izvedena dela se bodo vna�ala pod masko N ali M. V prihodnosti bo po potrebi dodana nova maska za izvedena dela.
Nekaterim podpoljem je potrebno dati druga�no stopnjo obveznosti, kot je navedena v delovnem gradivu (udele�enci sestanka po�ljejo pripombe tudi naknadno po elektronski po�ti).
Nadaljnje aktivnosti
Dne 02.02.1996 se instalira testno okolje, ki omogo�a vnos v skladu z dopolnitvami COMARC/B. Udele�enci sestanka bodo do naslednjega sestanka, ki bo predvidoma 21.02.1996, testirali vnos (predvsem polje 215). Distribucija dopolnitev COMARC/B vsem polnopravnim �lanicam COBISS in instalacija v pravem okolju je predvidena 01.03.1996. Temu sledi predstavitev novosti v Ljubljani in Mariboru ter po potrebi organiziranje enodnevnih te�ajev v Mariboru.
Pred konverzijo lokalnih in vzajemne baze podatkov COBIB (105i, 70x7,70x8, 675, 503) bo s knji�nicami, ki so doslej vodile bibliografijo v okviru sistema COBISS, organiziran poseben sestanek.
Zapisali: Milena Dober�ek, mag. Marta Seljak