Namen sestanka: |
Predstavitev baze podatkov ELINKS ter posvet o dostopu do elektronskih virov, ki jih ponujajo razli�ni informacijski servisi v okviru konzorcialnih pogodb, prek programske opreme COBISS/OPAC |
Kraj/�as: |
IZUM, Maribor 12. 06. 2001, 10.30-13.40 |
Prisotni sodelavci IZUM-a: |
mag. Marta Seljak, Tadeja Bre�ar, Robert Vehovec, Anka Rogina, mag. Pero �obot, Andreja Krajnc Vobovnik |
Prisotni zunanji sodelavci: |
Dunja Kal�i�, Helena Fortuna, Sre�ko Bon�ina (NUK) Sonja Poga�nik (CMK) Minca Brate (ODKLJ) Ivica Ho�evar (BFCBK) Maja Klav�ar (MAKLJ) Lidija Vodopivec (CTK) Jo�e Dolenc (CEKLJ) Cirila Gabron-Vuk, Breda Brezov�ek (UKM) mag. Dragotin Kardo� (NTFKII) dr. Luka �u�ter�i� (IJS) Marta Novak, Irena Sirk (SIKMB) Alenka Tom�e (KTFMB) |
Odsotni: |
Marija Fabjan�i� (SAZU) Alenka Logar Ple�ko (FFLJ) Savina Zwitter (GBEZ) Breda Karun (SIKOZ) mag. Jelka Gazvoda (MK) |
Vsebina - dogovori: |
Uvodoma je mag. Marta Seljak pozdravila vse udele�ence in predstavila namen
posveta: dostop do polnih besedil �lankov iz serijskih publikacij, ki jih ponujajo
razli�ni informacijski servisi na osnovi konzorcialnih pogodb.
Nato je Robert Vehovec predstavil referen�no bazo podatkov ELINKS in strojni vnos
bibliografskih zapisov v COBIB. Zapisi v bazi podatkov ELINKS se generirajo iz
seznamov naslovov, ki jih ponuja posamezni servis. V njej so shranjena vsa polja 856
vklju�enih serijskih publikacij in drugi podatki, ki so namenjeni za avtomatsko
vzdr�evanje povezav. Baza podatkov ELINKS bo vklju�ena kot referen�na baza podatkov v
programsko opremo COBISS/Katalogizacija in kot specializirana baza podatkov v
novo verzijo
programske opreme COBISS/OPAC, ki bo name��ena predvidoma septembra 2001.
V razpravi, ki je sledila, je Sre�ka Bon�ino zanimalo, ali je predvidena mo�nost
paketnega prenosa zapisov v formatu MARC, ki jih ponujajo nekateri servisi (EIFL Direct,
ProQuest), v COBIB. Zapisi v formatu MARC so namre� bolj�i od zapisov v bazi
podatkov ISSN,
vsebujejo tudi navedbo obdobja dostopnosti vira. Prav tako ga je zanimalo, kako je s
prenosom zapisov za monografske publikacije, ki jih v polnem besedilu ponuja EBSCO.
Mag. Marta Seljak je pojasnila, da je za normativno bazo podatkov za serijske publikacije
privzeta baza podatkov ISSN, za zapise za monografske publikacije pa �e obstaja mo�nost prevzemanja
zapisov iz baze podatkov WorldCat prek servisa FirstSearch. Zaenkrat je strojno
kreiranje zapisov in vzdr�evanje povezav predvideno samo za serijske
publikacije. Glede
na potrebe knji�nic bo treba preu�iti vsak posamezni servis, ali je implementacija
strojnega kreiranja zapisov smotrna. Pogoj za vklju�itev je obseg in stabilnost servisa
ter zagotavljanje enoli�nosti podatkov za identifikacijo (npr. ISBN, identifikacijska
�tevilka sistema OCLC ).
Robert Vehovec je poudaril, da je osnova za strojno kreiranje zapisov seznam naslovov, ki
jih ponuja servis. Vsi servisi ne ponujajo zapisov v formatu MARC ali pa je zanje potrebno
dodatno pla�ilo.
Sre�ko Bon�ina je pripomnil, da EBSCO ponuja te zapise brezpla�no. Poudaril
je, da
vedno ve� servisov omogo�a tudi dostop do polnih besedil monografskih
publikacij in da je treba preu�iti mo�nost �iritve strojnega vnosa zapisov tudi nanje.
Cirila Gabron-Vuk je povedala, da je v bazi podatkov ISSN malo zapisov za elektronske verzije
serijskih publikacij. Vpra�ala je, kak�no re�itev predlaga IZUM za zapise za elektronske verzije
�asopisov, ki jih v bazi podatkov ISSN ni, saj gre za drugo verzijo (in ne za reprodukcijo), ki
mora imeti po pravilih za katalogizacijo svoj bibliografski zapis.
Tadeja Bre�ar je pojasnila, da so zaradi tega problema povezave v COBIB-u ve�inoma
narejene prek zapisa za tiskano verzijo, v polju 856 je z izbiro vrednosti indikatorjev
prikazan odnos med verzijami.
Lidija Vodopivec je povedala, da zalo�bi Wiley in Springer ponujata lo�ene zapise za obe
verziji, pri servisu ScienceDirect pa elektronska verzija nima svojega zapisa. Poudarila
je tudi, da v CTK-ju nabava poteka prek bibliografskega zapisa, kjer bi moral biti za
identifikacijo vnesen ISSN elektronske verzije. V zapise bi morali dodati navedbe obdobja
dostopnosti, gesla za dostop, vrstilce UDK; opozorila je tudi na problematiko zaklenjenih
zapisov.
Cirila Gabron-Vuk je opozorila �e na statistiko, kjer se informacija zaradi istega ISSN-ja
pri razli�nih verzijah izgubi.
Tudi Dunja Kal�i� je menila, da vnos ISSN-ja tiskane verzije v zapis za
elektronsko verzijo ni v skladu s pravili za katalogizacijo, hkrati pa poudarila, da bi bila
pri istem ISSN-ju potrebna iskalna fraza za lo�itev obeh verzij.
Sonja Poga�ar je povedala, da so elektronske verzije ve�inoma bogatej�e od
tiskanih in zato morajo imeti svoj zapis; renomirani zalo�niki objavljajo tudi drug ISSN
za elektronsko verzijo.
Minca Brate je povedala, da imajo za tiskane revije, ki so naro�ene prek ponudnika
CatchWorld, tudi dostop do elektronskih verzij, vsaka verzija ima svoj ISSN in
svoj zapis (podobno tudi Oxford University Press). Zanimalo jo je, ali obstaja mo�nost
to�nega prenosa URL-ja v segmentu COBISS/Katalogizacija, saj se pri kopiranju nekateri znaki
ne ohranijo (npr. dvopi�je, po�evnica).
Robert Vehovec je zatrdil, da zaenkrat �e ni druge mo�nosti.
Dr. Luka �u�ter�i� je pripomnil, da ima dostop do servisa ScienceDirect tudi Kemijski
in�titut, ki pa ni naveden v zapisih. Vsaka verzija mora imeti svoj zapis, saj mora
uporabnik videti povezavo na elektronski vir pri obeh zapisih ter medsebojne povezave med
zapisi. Izpis URL-ja v zapisu bi lahko izpustili in namesto tega kreirali povezavo z neko
splo�no uvodno frazo (ali ime servisa ali ikono), kar bi pove�alo preglednost zapisa.
Zanimalo ga je tudi, katere servise namerava IZUM vklju�iti za strojni vnos zapisov, in
hkrati predlagal servisa zalo�b Wiley in Academic Press, ki v testiranje nista bila
vklju�ena. Predlagal je, da bi tudi v zapisih za �lanke naredili povezavo na �lanek v
polnem besedilu ali vklju�ili opombo, da je �asopis dostopen v polnem besedilu.
Uporabniki i��ejo namre� predvsem �lanke in ne toliko po naslovih revij.
Anka Rogina je odgovorila, da so problemati�ne nepopolne opombe.
Robert Vehovec je pojasnil, da �e zdaj v izpisu �lanka v COBISS/OPAC obstaja povezava na
vir, vzpostavitev povezav na �lanke v polnem besedilu pa je zelo kompleksno
delo in zahteva veliko virov.
Mag. Marta Seljak je omenila, da so izbrani �tirje servisi vzeti samo za preizkusno
kreiranje baze podatkov ELINKS in za testiranje dopolnitev, ob vzpostavitvi baze
podatkov ELINKS pa bo IZUM
vklju�eval tudi druge servise.
Lidija Vodopivec je povedala, da je za neko revijo mo�en dostop do razli�nih nivojev
(polno besedilo, izvle�ki, kazala). Zanimalo jo je, kako bo to re�eno v bibliografskem zapisu.
Baza podatkov ISSN se a�urira �tirikrat na leto in zanima jo, ali bo temu sledilo tudi avtomati�no
a�uriranje obstoje�ih zapisov.
Robert Vehovec je pojasnil, da je baza podatkov ELINKS namenjena samo za strojno
obdelavo in ne za ro�no, vse spremembe se a�urirajo avtomatsko.
Tadeja Bre�ar je poudarila, da se bo ob a�uriranju iz baze podatkov ISSN avtomati�no prevzel
zapis za elektronsko verzijo, �e bo v bazi.
Lidija Vodopivec je opozorila na hitro spreminjanje ISSN-jev in vpra�ala, kam se bodo vpisovali vsi
URL-ji.
Mag. Marta Seljak je odgovorila, da bo ob avtomatskih dopolnitvah �e vedno potrebna
ro�na kontrola, Tadeja Bre�ar pa, da avtomatske spremembe prekrijejo ro�ne popravke v
zapisih.
Lidija Vodopivec je poudarila, da zapisov
ne bi smeli brisati, �e polno besedilo ne bo ve� dostopno.
Robert Vehovec je opozoril na problem arhiviranja. �e polno besedilo ni ve�
dostopno, se zbri�e tudi povezava v polju 856, bibliografski zapis pa ostane. V opombo
bo treba vnesti navedbo obdobja dostopnosti.
Anka Rogina je predlagala, da bi v podpolje 856e vpisali datum a�uriranja, aktivna bi
bila samo zadnja povezava, vse druge povezave bi ostale v zapisu, a ne bi bile
aktivne.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali je mo�no iskanje po posameznem konzorciju
(servisu).
Robert Vehovec je odgovoril, da je to mo�no v bazi podatkov ELINKS.
Dr. Luka �u�ter�i� je predlagal, da bi pri povezavah kontrolirali tudi IP-naslov
vsakega uporabnika, saj IZUM pozna obmo�ja IP-naslovov (podobno kot pri Web of Science).
Robert Vehovec je pojasnil, da je to teoreti�no sicer mo�no, a bi
vzdr�evanje za posamezne skupine uporabnikov zahtevalo veliko virov, saj je OPAC namenjen
�irokemu spektru uporabnikov.
Sre�ka Bon�ino je zanimalo, ali bo tudi kopiranje zapisov iz COBIB-a v lokalne baze
paketno. Robert Vehovec je odgovoril, da to zaenkrat to ni mo�no (potrebno bo
ro�no prevzemanje zapisov), ampak bi to omogo�ili kasneje.
Maja Klav�ar in mag. Dragotin Kardo� sta menila, da vsaka knji�nica v lokalno
bazo podatkov ne bo kopirala vseh zapisov, ki jih ponuja dolo�en servis, ampak samo
tiste, ki bodo relevantni zanjo.
Sonja Poga�ar je vpra�ala, kaj bo s tistimi revijami, ki so po preteku dolo�enega
�asa prosto dostopne, in kdo bo to sledil in a�uriral.
Dr. Luka �u�ter�i� je vpra�al, kdo bo dopolnjeval strojne zapise, IZUM ali vsaka
posamezna knji�nica.
Tadeja Bre�ar je povedala, da se iz baze podatkov ELINKS povezave v bazi
podatkov COBIB dodajajo avtomatsko, ro�no vnesena polja 856 pa bodo knji�nice vzdr�evale same.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, kdo bo kreiral zapise, ki jih �e ni. V CTK-ju so za servis
ScienceDirect kreirali 1.182 zapisov in jih zanima, ali bodo avtomatsko preneseni v bazo
podatkov ELINKS.
Mag. Marta Seljak je odgovorila, da omenjeni zapisi ne bodo avtomatsko vzdr�evani.
Minco Brate je zanimalo, ali se bodo spremembe dodajale v bazo podatkov ELINKS. Robert Vehovec je
pojasnil, da se baza podatkov ELINKS generira avtomatsko, namenjena je iskanju in samo za
strojno obdelavo.
Mag. Marta Seljak je omenila, da bo IZUM mese�no pripravljal seznam neaktivnih
povezav, ki
jih bo po�iljal knji�nicam, Robert Vehovec pa dodal, da bo seznam narejen na osnovi
preverjanja odzivnosti stre�nika, na katerem se nahaja polno besedilo.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali obstaja globalni �ifrant za konzorcij Univerze v
Ljubljani in Univerze v Mariboru in kako bo uporabnik vedel, do katerih revij lahko
dostopa v sklopu npr. Univerze v Ljubljani.
Robert Vehovec je pojasnil, da bo zahtevnej�i uporabnik lahko iskal po bazi
podatkov ELINKS.
Lidijo Vodopivec je zanimalo tudi, kako je s strojnim vnosom zapisov za revije, ki niso
vklju�ene v dolo�en servis in so dostopne za Univerzo v Ljubljani. Dr. Luko
�u�ter�i�a pa je zanimalo, kak�no �tevilo serijskih publikacij je pogoj za strojni
vnos (100-200).
Robert Vehovec je pojasnil, da bo IZUM na pobude knji�nic te serijske
publikacije vklju�il v sklopu
dodatnih mo�nosti uporabe baze podatkov ELINKS.
Lidija Vodopivec je vpra�ala, ali je za servis FirstSearch ECO mo�na lo�itev po
skupinah uporabnikov in zakaj so aktivne vse povezave, �e vsi naslovi niso dostopni
uporabnikom vseh treh skupin.
Robert Vehovec je odgovoril, da lo�itev po skupinah ni mo�na na nivoju
iskanja, pa� pa je vidna samo pri izpisih, ter da je dostop mogo� za vse skupine
uporabnikov, le da nekaterim uporabnikom do polnih besedil, drugim pa samo do izvle�kov
ali kazal.
Sre�ka Bon�ino je zanimalo, ali bodo v bazi podatkov ELINKS zajete tudi revije, ki niso dostopne
v polnem besedilu, ampak samo kot citirane.
Anka Rogina je odgovorila, da so v bazi podatkov vsi �asopisi iz seznama naslovov posameznega
ponudnika, navedba obdobja dostopnosti je vnesena v opombah in ozna�ena z indikatorjem.
Tudi Sonja Poga�nik je poudarila, da je treba v opombah navesti, da so v elektronski
verziji zajeti samo izbrani �lanki iz tiskane verzije.
Lidijo Vodopivec je zanimalo, ali bodo dobili v preizkus testno bazo.
Na koncu je mag. Marta Seljak povzela, da je namen posveta, da knji�nice potrdijo koncept. IZUM bo upo�teval pripombe, ki so bile podane na posvetu, dopolnitve programske opreme pa bodo vklju�ene predvidoma jeseni 2001, ko bo name��ena nova verzija COBISS/OPAC-a (V4.1). Testna baza podatkov ni predvidena.
Zapisala:
Andreja Krajnc Vobovnik
Maribor, 29. 06. 2001