ZAPISNIK
sestanka z dne 13/01-1995 ob 10. uri v prostorih IZUM-a.
Prisotni:
Odsotni:
Dnevni red:
Ad 1
Vnos ukazov LaTeX se ne bo kontroliral, razen nad za�etnim in zaklju�enim znakom za vnos ukazov programa LaTeX (<CTRL/T>). Ukazi LaTeX se bodo izpisovali na ekran v obliki, kot bodo vne�eni. Za iskanje velja enako. Izpis formul, vne�enih v LaTeX, je v bibliografijah re�en, ni pa re�en pri izpisu katalo�nih listkov, kjer je ovira sam LaTeX (deljenje listka in zaglavje na drugem listku). Pri bibliografijah se sortiranje izvaja po znakih LaTeX �e nastopajo. Pri vodenju evidence zapisov, ki vsebujejo LaTeX, bi si pomagali z izdelavo statisti�nih seznamov. Pri zapisih z ukazi LaTeX bo potrebna posebna pozornost pri vnosu novih zapisov, da ne bi prihajalo do duplikatov.
Po predstavitvi predloga IZUM o na�inu vnosa matemati�nih in drugih posebnih znakov v LaTeXu je bila izra�ena pripomba predstavnice NUK, da se v polje 200 matemati�ni in drugi znaki (z ukazi programa LaTeX) ne bi smeli pisati. Namesto tega se formula v tem polju razre�i v skladu s standardom ISBD. Za vnos formule v LaTeX se uvede novo polje (533), ki je strukturirano in se izpisuje le, �e vsebuje matemati�ne in druge znake.
V nadaljnji diskusiji se je izkazalo, da razre�evanje formul in posebnih znakov po standardu ISBD v nekaterih primerih ni ustrezno, zato je potrebno o predlogu razmisliti in se odlo�iti na osnovi vzorca testnih zapisov, ki jih pripravi Matemati�na knji�nica.
Ukazi LaTeX se vna�ajo tudi v polje 610. V ostalih poljih iz bloka 6XX uporaba LateXa ni dovoljena.
Implementira se le orodje LateX, ki je standardno in toliko splo�no, da podpira vsa podro�ja. Z vnosom omenjenih znakov se bodo v glavnem sre�ali fiziki in matematiki (pri �lankih in disertacijah), ki so �e sedaj seznanjeni z ukazi programa LaTeX.
S strani NUK je bila izpostavljena potreba po vnosu znakov iz bohori�ice, metel�ice in glagolice pri obdelavi raritet. Kot prioriteten je bil izpostavljen problem vnosa dolgega S, ki bi se po E. Veroni transliteriral v ". nad S", pri iskanju pa bi se izena�il z navadnim "s".
Predstavnik IZUM je opozoril na problem dodajanja novih znakov, saj je tabela znakov COBISS v celoti izkori��ena (256 znakov). Za re�itev vnosa dolgega S sta bila podana dva predloga, in sicer:
�e je mo�no zagotoviti prenos zapisov v bazo podatkov CERL, je mo�en tudi vnos s pomo�jo LateXa. Ker je znakov, ki bi jih bilo potrebno dodati, �e ve�, je potebno o re�itvi �e razmisliti.
Sklep: IZUM pripravi testno okolje, v katerem bo Matemati�na knji�nica vnesla nekaj testnih zapisov s formulami v naslovu. Glede na�ina vnosa dolgega S pripravi IZUM predlog.
Ad 2
Na osnovi predloga IZUM o na�inu vnosa in indeksiranja podatkov v polju 675 (UDK) je bilo mnenje vseh predstavnikov knji�nic, da se indeksiranje polja 675a ne ukine.
Izpostavljena je bila mo�nost, da bo za potrebe domoznanstva pri �lankih pri podpolju 675b potrebno uvesti kontrolo.
S predlogom obveznega podpolja 675c z globalnim �ifrantom za vse vrste gradiva (podpolje je namenjeno za iskanje) so se prisotni na�elno strinjali, vendar bo Komisija za vsebinsko obdelavo pri ZBDS ponovno prou�ila problem.
Pri obveznem podpolju 675c z globalnim �ifrantom lahko nastopi problem pri ve�jih spremembah v tablicah UDK. Vendar so te spremembe redke in minimalne, saj gre ponavadi samo za raz�iritve. Pomagali bi si z oznako verzije pri klasifikaciji.
V nasprotnem primeru je re�itev naslednja: razli�na podpolja in razli�ni indeksi za vsako vrsto gradiva oziroma uporaba 675b.
Sklep: V okviru Komisije za vsebinsko obdelavo pri ZBDS bodo razmislili o predlogu oblikovanja enotnega globalnega �ifranta (vklju�eni tudi �lanki) z najve� 700 skupinami.
Zapisala: Romana Muhvi�