Zapisnik

s sestanka sodelavcev NUK in IZUM o odprtih vpra�anjih v zvezi z normativno kontrolo

 Uvodoma je mag. Marta Seljak povzela potek redigiranja baze podatkov CONOR, V5.1. Iz statistik je vidno, da je trenutno redigiranih manj kot polovica zapisov. Z redigiranjem je �e zaklju�ilo sedem knji�nic, vendar gre za knji�nice, ki so imele za redigiranje najve� 150 zapisov. �e iz tega sledi, da junija �e ne bo mo�no implementirati normativne kontrole.

�e bolj pomembno za vzpostavitev normativne kontrole pa je to, da se �imprej uskladimo o tem, kako bomo implementirali kazalke. Gre za bistveno odlo�itev z daljnose�nimi posledicami. Dokler ta odlo�itev ni sprejeta, IZUM ne more za�eti z programiranjem ustreznih programskih re�itev, ki so potrebne za implementacijo normativne kontrole.

V nadaljevanju je Tadeja Bre�ar povzela, kaj so v zvezi s tem na�rtovali v IZUM-u, ko so dali v redigiranje bazo CONOR, V5.1. Za vsa polja 70X, ki bi bila pod normativno kontrolo, bi se v ustrezna polja 90X dodala vse variantne zna�nice iz ustreznih normativnih zapisov. To dolgoro�no pomeni, da bi bile za posameznega avtorja v bibliografskih zapisih dodane vse oblike imena, ki se zanj pojavljajo v celotni bazi COBIB. Izpis nekaterih odve�nih kazalk na listkih in v bibliografijah bi lahko izklju�ili s pomo�jo podatka o jeziku variantne zna�nice. Po dogovoru bi na izpisih lahko izklju�ili tudi vse kazalke. Tudi OPAC bi lahko  prilagodili tako, da polja 90X ne bi bila vidna.

Prednosti tega na�ina:

• avtomatsko vzdr�evanje zna�nic in kazalk;
• avtomatska ureditev napa�no povezanih kazalk za avtorje, za katere v bazi CONOR obstaja redigiran zapis;
• enotno iskanje po avtorju ne glede na to, po kateri obliki imena i��emo.

Po predlogu, ki ga je dne 27. 2. 2002 v imenu sodelavcev NUK-a poslala gospa Tatjana Likar, bi z normativno bazo  v bibliografskih zapisih povezali samo zna�nice, kazalke pa bi ohranili take, kot so. Pri novih bibliografskih zapisih bi omogo�ili izbiro variantnih zna�nic iz normativnega zapisa. Mag. Zoran Krstulovi� in Irena Kav�i� sta dodatno obrazlo�ila, katere variantne oblike bi radi iskali samostojno: predvsem psevdonime oz. oblike, s katerimi se avtor podpisuje.

Sodelavci IZUM-a so povedali, katere bi bile glavne slabosti takega na�ina vodenja kazalk v bibliografskih zapisih:

• ve� bi bilo dela za knji�ni�arje, ker bi morali  ro�no (brez normativne kontrole) vzdr�evati kazalke, �eprav je bilo obljubljeno, da bo postopek avtomatski;
• pri inicialni konverziji se za redigirana osebna imena kazalke ne bi uredile avtomatsko, kot je bilo obljubljeno;
• zbirno iskanje po kateri koli variantni obliki imena ne bi bilo mo�no;
• tak�na re�itev bi povzro�ala te�ave �e zlasti na vzajemnem nivoju (prevzemanje zapisov itd.).

Sodelavci IZUM-a so v nadaljevanju menili, da je mogo�e stvari enostavneje urediti s katalogizacijskimi pravili kot programsko. Predlagali so predlagali, da se za avtorje s psevdonimi spremenijo katalo�na pravila po vzoru AACR2R, �lena 22.2B2 in 22.2B3. Na ta na�in bi se v dolo�enih primerih za posamezne psevdonime in pravo ime kreirali samostojni normativni zapisi, ki bi bili med seboj povezani s poljem 500. Sodelavca NUK-a sta se strinjala s tem, da bi to bila ustrezna re�itev. Vendar sta povedala, da se morata za spremembo pravil za katalogiziranje posvetovati in uskladiti s sodelavci v NUK-u. Dogovorjeno je bilo, da dokon�en odgovor sporo�ita IZUM-u v prvi polovici junija.

Matja� Zalokar je v zvezi s psevdonimi opozoril na pomen katalogizacijskih pravil za kakovostno in konsistentno normativno bazo podatkov. To se mu zdi �e zlasti pomembno zdaj, ko smo �ele v za�etni, tj. najbolj intenzivni fazi normativne kontrole. Meni, da so obstoje�a pravila, kot so opisana v Zna�ki (npr. pravila, ki se nana�ajo na izbor imena za enotno osebno zna�nico pri slovenskih in pri tujih avtorjih itd.), nedore�ena in nejasna ter da bi jih bilo nujno izbolj�ati.

Predstavniki IZUM-a so na kratko predstavili �e mo�en na�in vodenja kazalk, ki bi omogo�al avtomatsko vzdr�evanje variantnih zna�nic in hkrati iskanje po samo nekaterih oblikah imena. Pogoj za to je, da bi v normativni bazi v posameznih zapisih vsa polja 400 imela enoli�no zaporedno �tevilko. V bibliografske zapise v polja 90X bi se prenesla vsa polja 400 iz ustreznih normativnih zapisov hkrati z zaporedno �tevilko polja in hkrati z ID �tevilko normativnega zapisa. Nato bi z indikatorjem v poljih 90X ozna�ili, katera polja 90X naj bodo iskalna samostojno. Tako opremljena polja 90X - s �tevcem, �tevilko CONOR-ID in indikatorjem - bi bilo ob spremembah v normativnem zapisu mo�no vzdr�evati avtomatsko. 

Udele�enci sestanka so se strinjali, da je ta na�in zelo zahteven tako za katalogizatorje kot tudi s stali��a vzdr�evanja baze.

Irena Kav�i� je �e povedala, da ima informacije o tem, da nekatere knji�nice ne popravljajo napa�nih �ifer raziskovalcev v bibliografskih bazah in da jih ne sporo�ajo v IZUM. IZUM bo vsem knji�nicam poslal sporo�ilo s ponovno obrazlo�itvijo, zakaj so ti popravki pomembni in s pro�njo, naj o spremembah obve��ajo IZUM.

Udele�enci so se pogovarjali tudi o mo�nostih zaklepanja redigiranih zapisov. Strinjali so se s tem, da je treba postopek redakcije urediti tako, da bodo posamezne knji�nice lahko redigirale samo tiste zapise, ki so jim za redigiranje dodeljeni, medtem ko naj bi NUK imel dostop do vseh zapisov.

Maribor, 5. 06. 2002

Zapisala: Tadeja Bre�ar