Zapisnik

s posveta s �olskimi knji�nicami

Prisotne je pozdravila mag. M. Seljak in povedala dnevni red posveta. Nato je g. B. Zebec predstavil trenutno situacijo pri vklju�evanju �olskih knji�nic v sistem COBISS. Pri tem je izpostavil predvsem problem financiranja, saj Ministrstvo za �olstvo in �port RS ne ka�e interesa za financiranje vklju�evanja �olskih knji�nic v sistem COBISS. Tako si morajo te knji�nice �lanarino financirati  same, kar zaenkrat predstavlja  eno bistvenih ovir pri vklju�evanju v sistem. �olske knji�nice gostujejo prete�no na ra�unalnikih, ki jih je financiral MZT, in na ra�unalnikih SIK-ov, izjemi sta je le Gimnazija Be�igrad in II. gimnazija Maribor, ki pa ima zastarel ra�unalnik.

V nadaljevanju je mag. �obot  povedal nekaj statisti�nih podatkov o dose�enih rezultatih �olskih knji�nic v sistemu COBISS in okvirno predstavil spodaj navedene teme, ki so bile osnova za kasnej�o diskusijo:

• pregled vnosa v lokalne baze podatkov
• namestitev programske opreme COBISS/Izposoja
• uporaba programske opreme COBISS/Izpisi
• namestitev programske opreme COBISS/OPAC
• odziv knji�nic

Pregled vnosa v lokalne baze podatkov

Do sedaj se je v sistem COBISS vklju�ilo 19 �olskih knji�nic. Od tega je 6 takih, ki imajo vsaj po enega zaposlenega z licenco za vnos novih zapisov. Te knji�nice so v vzajemno bazo podatkov COBIB doslej prispevale 3.647 zapisov, v svojih bazah podatkov pa imajo obdelanih 67.233 razli�nih naslovov ter 140.923 izvodov enot gradiva.

Namestitev programske opreme COBISS/Izposoja

Segment COBISS/Izposoja ima zaenkrat vklju�enih 5 knji�nic. Mag. �obot je poudaril, da lahko knji�nice segment COBISS/Izposoja dobijo �e, ko celotnega knji�ni�nega fonda v COBISS-u �e niso katalogizirale. Gimnazija �entvid (GSENTV) in �olski center Ptuj (SCPT) naj bi tako predvidoma z novim letom za�ela delati v testnem okolju segmenta COBISS/Izposoja. Obi�ajno ob vklju�itvi  v segment COBISS/Izposoja �e najmanj dva izposojevalna cikla (30-60 dni) uporabljajo stare programe (prete�no SAOP) zaradi razdol�evanja izposojenega gradiva. Po tem obdobju se izpi�ejo �e zadnji opomini, preostale terjatve pa se prenesejo v sistem COBISS.  Stari program lahko nato  za uporabo zaprejo. Pri prehodu v testno okolje segmenta COBISS/Izposoja mora vsaj en delavec knji�nice obiskati za�etni te�aj. �e kdo zaradi prezasedenosti tega te�aja ne bo mogel obiskati, bo IZUM glede na potrebe razpisal dodatne termine.

Uporaba programske opreme COBISS/Izpisi

Omenjeno je bilo, da nobena izmed �olskih knji�nic ne uporablja listkovnih katalogov, inventarna knjiga in statistike se uporabljajo v manj�i meri. Za nalepke so na voljo �tirje standardni vzorci. Problem predstavlja tiskanje nalepk, saj je tiskalnik FARGO predrag za ve�ino �olskih knji�nic. Pri tiskanju nalepk na matri�ni tiskalnik (primer III. gimnazije) pa je treba nalepko �e posebej ovijati, saj lahko edino tako omilimo obrabo tak�nih nalepk in s tem zagotovimo zanesljivo branje �rtnih kod. Predstavljeni so bili izpisi nalepk na �tirih razli�nih tipih tiskalnikov: FARGO, ELTRON, matri�ni in laserski tiskalnik (ta mora omogo�ati emulacijo jezika PCL).

Namestitev programske opreme COBISS/OPAC

Pri OPAC-u se razvija WWW-verzija, COBISS/OPAC za Windows pa se ne razvija ve�, �eprav trenutno �e omogo�a ve�ino funkcij WWW-verzije. Trenutno je mese�no zabele�enih pribli�no 280.000 iskanj na COBISS/OPAC-u za WWW. Mag. �obot je omenil, da lahko knji�nice po�ljejo internetne naslove (URL) njihovih doma�ih strani, �e jih imajo. Doma�a stran knji�nice bo potem vklju�ena v  COBISS/OPAC za WWW in bo tako pripomogla k bolj�i predstavitvi knji�nice.

Odziv knji�nic in diskusija

Ob koncu predstavitve je mag. Seljakova odprla diskusijo v zvezi z odprtimi problemi. Gospa �a�ek iz �olskega centra Novo mesto je na�ela vpra�anje konverzij iz SAOP-a v COBISS, ker morajo nekatere knji�nice vnesti tudi do 30.000 enot gradiva. Mag. Seljakova in mag. �obot sta knji�nicam svetovala ro�ni vnos gradiva oziroma prevzemanje iz COBIB-a, saj je to glede na izku�nje dolgoro�no gledano najbolj�a mo�nost. Konvertirane zapise je namre� zmeraj treba �e dodatno popravljati, kar vzame precej �asa.  Mo�no bi bilo tudi, da  konverzijo naredi SAOP, vendar je po mnenju odgovornih v IZUM-u vpra�anje, ali je to smiselno zaradi cene in kvalitete konverzije. Gospa Zwitter iz Gimnazije Be�igrad je omenila njihove izku�nje pri katalogizaciji gradiva, saj so prav oni knji�nica, ki se ni odlo�ila za konverzijo zapisov iz programa SAOP. Z anga�iranjem dijakov in s pomo�jo knji�ni�arjev iz drugih knji�nic so vnesli v bazo podatkov pribli�no 8.000 zapisov (naslovov) za 10.000 enot gradiva v pribli�no dveh letih, kar je vsekakor zavidljiv rezultat.

Gospa Gori�ki iz srednje �ole v Murski Soboti je opozorila na zamudnost katalogiziranja lokacijskih podatkov v COBISS-u v primerjavi s programom SAOP, in to pri zapisih, na katere je vezanih veliko enot knji�ni�nega gradiva. Po zagotovilih sodelavcev IZUM-a bo ta dopolnitev v programski opremi COBISS/Katalogizacija lahko opravljena hitro, saj ne predstavlja ve�je tehni�ne te�ave. Knji�nice bodo o re�itvi obve��ene po obi�ajni poti, tj. pisno. Prioriteta implementacije podobnih tehni�nih izbolj�av je obi�ajno odvisna predvsem tudi od �tevila knji�nic, ki jo predlagajo.

Gospa Vurcer se je zanimala za mo�nost, da bi enote gradiva v bazi podatkov identificirali z branjem obstoje�ih �rtnih kod na knjigah. Re�eno je bilo, da bo to implementirano v naslednji verziji programske opreme COBISS/Katalogizacija.

Gospa Gori�ki je opozorila na premajhno razumevanje oziroma podporo NUK-a �olskim knji�nicam. Ugotovila je, da so nekateri zapisi v vzajemni bazi podatkov zelo slabi. Mag. Seljakova  je pripomnila, da se v IZUM-u tega zavedamo. Za to so kriva tudi zelo neprijazna in nenatan�na  katalogizacijska pravila, ki jih poleg tega niti ni mo�no najti v pisni obliki in na enem samem mestu. Gospa Gori�ki je nato predlagala, da bi IZUM s pomo�jo �olskih knji�nic predstavil probleme NUK-u.

Odgovorni z IZUM-a so na pobudo predstavnikov �olskih knji�nic predlagali tudi aktivnej�e vklju�evanje �olskih knji�nic v posamezne delovne skupine, vendar se pri tem pojavljajo kadrovske te�ave (obi�ajno je v knji�nici samo en knji�ni�ar).  Trenutno je aktivna delovna skupina za normativno kontrolo, ki pa je zaradi zahtevnosti teme za �olske knji�nice manj zanimiva.

Gospa Zwitter je predlagala, da bi izdelali distribucijsko listo za po�iljanje elektronskih sporo�il med �olskimi knji�nicami. Mag. �obot je zagotovil, da bo to re�eno v najkraj�em �asu.

Gospa �itnik iz Srednje �ole za strojni�tvo v Ljubljani je omenila, da bi bilo treba izpis opominov prilagoditi �olskim knji�nicam. Gre za izpis opominov in tudi seznamov opominjanih bralcev po razredih. Sezname opominjanih bralcev namre� na koncu razdelijo u�iteljem posameznih razredov. Izkazalo se je, da je bil tak  izpis v �olskih knji�nicah �e  implemenitran.

Gospa Zwiter je omenila te�avo pri tiskanju opominov na laserske tiskalnike, ker se porabi samo polovica papirja (lista formata A4), ter problem vnosa podatkov o novih dijakih v bazo podatkov o bralcih. Te podatke vna�ajo ro�no, �eprav  na Ministrstvu za �olstvo in �port obstaja elektronski seznam vseh slovenskih dijakov. Mag. Seljakova je zagotovila, da vpis novih dijakov ne predstavlja tehni�ne te�ave, problem pa je dobiti podatke, ker so po zakonu o varstvu odsebnih podatkov za��iteni. Te podatke v elektronski obliki si  mora  �ola torej priskrbeti sama.

Gospa Zwitter je na�ela tudi problem izposoje gradiva u�iteljem. Diskusija (M. Steibuch iz  II. gimnazije Maribor, V. Gori�ki iz Murske Sobote) je pokazala, da knji�nice ta problem re�ujejo na razli�ne na�ine.

V diskusiji je bilo omenjeno, da bo Ministrstvo za �olstvo in �port financiralo novo verzijo programa SAOP za �olske knji�nice. Vsi navzo�i knji�ni�arji so bili za�udeni nad tako nesmotrno odlo�itvijo Ministrstva za �olstvo, saj SAOP ne po kvaliteti programa (mo�en vnos do 20.000 enot gradiva) ne po organizacijski ravni (pomo� po telefonu, program izobra�evanja) ne dosega sistema COBISS.

Knji�ni�arji so omenili tudi te�ave pri zagotavljanu sredstev za �lanarino v sistemu COBISS in nerazumevanje Ministrstva za �olstvo in �port ob tem vpra�anju. Gospa Steinbuch je omenila, da jim je v zadnjem letu ministrstvo celo ukinilo postavko za �lanarino, tako da so morali zagotoviti sredstva iz drugih virov.

Gospa Zwitter je vpra�ala, zakaj srednje �ole nimajo dostopa do baz podatkov s polnimi besedili,  in izrazila nezadovoljstvo nad tem, ker Ministrstvo za �olstvo in �port ne financira dostopa do omenjenih baz podatkov. Menila je, da bi bile nekatere med njimi zanimive tudi za srednje�olce.  Prav tako se na nekaterih �olah pojavljajo problemi pri IP-jih (naslovih ra�unalnikov), saj se pri nekaterih osebnih ra�unalnikih navzven ka�e druga�en IP, kot je v resnici. Gospod Zebec je omenil, da je problem z IP-ji kompleksen, saj ne zadeva samo knji�nic in IZUM-a, ampak tudi ARNES.

Nato je mag. �obot je s pomo�jo gospe Steinbuch predstavil segmenta COBISS/Izposoja in COBISS/Izpisi v bazi podatkov DGM. Razvnela se je diskusija pri pregledu segmenta COBISS/Izpisi o smiselnem �tevilu opominov pred to�bo in o tem, ali je smiselno, da so opomini in to�be lo�eni. Obveljala je ocena, da je smiselno pove�anje �tevila opominov z 2 na 3 ali celo 4, vendar ostanejo to�be lo�ene od opominov. Nazadnje je nekatere udele�ence zanimal tudi izpis opominov po razredih, kar je bilo pokazano na primeru izpisa iz baze podatkov DGM.

Mag. Seljakova je ob koncu povzela bistvene misli in ocenila, da je posvet dosegel namen.

Sklepi

• smiselnost konverzije zapisov iz SAOP-a v COBISS je zelo vpra�ljiva in zaradi nepopolnosti zapisov ni priporo�ljiva
• posvetovanja �olskih knji�nic z IZUM-om bodo vsakih 6 mesecev
• glede vklju�evanju �olskih knji�nic v delovne skupine je bilo ocenjeno, da sodelovanje v skupini za normativno kontrolo zaenkrat ne pride v po�tev, bi pa bilo morda smiselno sodelovanje katerega od predstavnikov �olskih knji�nic v skupini za nabavo
• IZUM bo poskrbel za poenostavitev procesa katalogizacije pri ponavljajo�em se vnosu ve�jega �tevila podatkov o zalogi v dolo�enem zapisu
• IZUM bo pripravil distribucijsko listo e-naslovov vseh �olskih knji�nic
• IZUM bo implementiral mo�nost iskanja po �rtnih kodah, ki so natisnjene na knjigah in vsebujejo ISBN
• o  te�avah je treba �imprej obvestiti IZUM; diskusija je namre� pokazala, da ponuja programska oprema veliko mo�nosti, ki pa jih knji�ni�arji  �al ne poznajo

V sklepnih besedah so knji�ni�arji poudarili tudi nujnost vplivanja na Ministrstvo za �olstvo in �port, da omogo�i financiranje vklju�evanja �olskih knji�nic v sistem COBISS. Predlagali so tudi, da bi na posvetovanju ravnateljev �ol v Portoro�u, ki bo sredi novembra tega leta, na�eli to problematiko.

Zapisala:     

mag. Ale� Bo�njak

Bla� Topolovec 

Maribor, 19. 11. 1999