OZ 2004/4

194 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 UVOD Med knjižnične standarde, ki se uporabljajo pri obdelavi gradiva, sodijo tudi kontrolirani slovarji. Kot primera kontroliranih slovarjev lahko navedemo splošni geslovnik Kongresne knjižnice Libra- ry of Congress Subject Headings (LCSH ), ki ima za sabo več kot stoletno tradicijo, ali pa MeSH za področje medicine. Oba kontrolirana slovarja sta se uveljavila tudi izven angleškega govornega po- dročja, z njima pa se tako ali drugače srečujejo tudi katalogizatorji, ki delajo v sistemu COBISS.SI. V današnjem svetu, ki temelji na integraciji, imajo tudi kontrolirani slovarji vedno bolj povezujočo vlogo ter s tem preraščajo svoj tradicionalni okvir. Obstajajo številne možnosti za povezovanje med kontroliranimi slovarji v različnih jezikih ali z različnih področij ali pa med kontroliranimi slovarji in klasifikacijskimi sistemi. Te povezave naj bi omogočile integrirano iskanje po več različnih siste- mih hkrati, pri čemer imajo prednost knjižničarske sredine z daljšo tradicijo in večjo doslednostjo pri uporabi kontroliranih slovarjev ali klasifikacijskih sistemov pri vsebinski obdelavi. zadnje tudi usposobljenost in izkušenost katalogizatorjev pri vsebinski obdelavi. V sistemu COBISS.SI še vedno nimamo primernega splošnega kontroliranega slovarja, ki bi ga uporabljale vse knjižnice v sistemu in ki bi bil podprt s sistemom normativne kontrole. Knjižnice namesto tega uporabljajo različne domače ali tuje kontrolirane slovarje, pogosto pa se zadovoljijo zgolj z dodajanjem prosto oblikovanih predmetnih oznak. Pogrešamo tudi podrobnejša navodila za predmetno indeksiranje in vsebinsko analizo. Zaradi vsega tega prihaja pri vsebinski obdelavi v COBISS.SI do precejšnjih nedoslednosti, ki so še zlasti očitne na vzajemni ravni. Kot primere teh nedoslednosti lahko na- vedemo: uporaba širšega izraza in specifične oznake (npr. Zoologija/Plazilci za delo o plazilcih), dodajanje speci- fičnega izraza kot določila pod širšo oznako (npr. Medi- cina--Infections za delo o infekcijah), uporaba različnih izrazov v različnih bibliografskih zapisih za isti pojem (npr. Religije in Verstva ), dodeljevanje oznak za teme, ki so komaj omenjene itd. Takšne nedoslednosti seveda še kako vplivajo na natančnost in učinkovitost iskanja po vsebini v OPAC-u. Vprašanja o uporabi kontroliranih slovarjev v knjižničnih informacijskih sistemih ni možno obravnavati ločeno od vprašanja o normativni kontroli. Ravno v pogledu normativne kontrole je bil v COBISS.SI v zadnjem času narejen precejšen korak. Tako je bila leta 2003 vzpostav- PRIPRAVA SPLO[NEGA GESLOVNIKA COBISS.SI Matjaž Zalokar Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: matjaz.zalokar € izum.si Splošni geslovnik COBISS.SI (SGC) , ki ga pripravljamo, naj bi v skladu s pričakovanji prevzel vlogo modernega kontroliranega slovarja v online okolju, kar seveda odpira razne druge možnosti za povezovanje SGC z drugimi orod- ji za iskanje po vsebini, domačimi in tujimi. Na ta način naj bi bilo možno tudi v tem segmentu sistema COBISS.SI postopoma zagotoviti večjo kakovost storitev, med drugim tudi v mednarodnih povezavah, npr. pri izmenjavi biblio- grafskih podatkov v mreži COBISS.Net. Večina iskanj v svetovnem spletu odpade na iskanje po vsebini, kar kaže na pomen tovrstnega iskanja. Kakovost iskanja po vsebini v knjižničnih informacijskih sistemih, kot je COBISS.SI, je v veliki meri odvisna od tega, kakš- na je kakovost vsebinske obdelave v sistemu kot celoti. Za iskanje po vsebini so ključnega pomena elementi za iskanje po vsebini, ki jih pri vsebinski obdelavi v bibli- ografske zapise dodajajo katalogizatorji v obliki pred- metnih oznak, deskriptorjev, ključnih besed ali vrstilcev, vzetih iz klasifikacijskih sistemov. Pri vsebinski obdelavi je zato še posebej pomembna uporaba kontroliranih siste- mov, kot so razni kontrolirani slovarji ali klasifikacijski sistemi. Kakovostno vsebinsko obdelavo ter posledično kakovostno iskanje po vsebini je mogoče zagotoviti le, če so kontrolirani slovarji, ki jih uporabljamo pri vsebinski obdelavi, tudi ustrezno podprti s sistemom normativne kontrole. Za doslednost pri predmetnem indeksiranju ali klasifikaciji je bistvenega pomena tudi upoštevanje ustreznih navodil, primernost vsebinske analize in ne na-