OZ 2005/1

12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 Izvle~ek Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSIC- ev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji. Članek opozarja, da so avtorji Navodil pre- zrli dinamiko razvoja sodobnega knjižnega založništva doma in v svetu, zaradi česar so predlagani kriteriji monografskih objav zastavljeni tako, da lahko destimulirajo resne znanstvene objave v tujini in hkrati omogočajo zlorabe tujih objav, povrhu pa odpirajo vrata razmeroma visoki stopnji subjektivnosti pri vrednotenju v tujini in doma objavljenih znanstvenih del. Razloge za tako stanje vidi avtor predvsem v dejstvu, da pri izdelavi Navodil ni sodeloval nihče, ki bi si akademski in/ali habilitacijski naziv pridobil na področju organizacije in vrednotenja znanja, čeprav je takih strokov- njakov v Sloveniji kar nekaj. Klju~ne besede vrednotenje znanja, organizacija znanja, knjižno založništvo, založba, monografska publikacija Abstract The paper analyes model of evaluation of monographic scientific publications as proposed in Slo- vene Regulations on evaluation of scientific achievcements. The paper points out that Regulations failed to grasp the inner dynamics of contemporary publishing industry; as a consequence, the works pubished by publishing services are threated as equall to monographies published by serious scientific publishers that are not included on the list of scientific publishers as proposed in Regula- tions Therefore, Regulations widely open door to subjective judgements and do not allow serious evaluation of scientific publications. The author points out that one of the main reasons for such state of affairs could be find in the fact that the team that prepared Regualtions did not include spe- cialists for evaluation and organization of knowledge. Keywords organization of knowledge, evaluation of knowledge, book publishing, publishing house, mono- graphic publication V Navodilih za delo osrednjih specializiranih informacij- skih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Slo- veniji (delovno gradivo, Ljubljana, januar 2005) je pri mo- nografskih edicijah, kot eden od pomembnih momentov, ki govori o teži objave, navedena tudi založba, pri kateri je bilo delo objavljeno. V prilogi 4 omenjenega gradiva sta priložena dva spiska založb: na prvem je 71 mednarodnih založb, ki so opredeljene kot tiste, ki imajo svoje izposta- ve v vsaj dveh državah. Na drugem spisku je za področje humanističnih in družbenih ved navedenih še dodatnih 37 pomembnih znanstvenih založb iz Nemčije, Avstrije, An- glije, Francije in Italije, pri čemer sta dve “humanistični in družboslovni” založbi navedeni tudi na spisku mednarod- nih založb, ena pa je v resnici del ene največjih svetovnih založniških multinacionalk (Pearson Education) in bi s tega PROTISLOVJA VREDNOTENJA ZNANSTVENEGA DELA: KAKO DOLO^ITI PRAVO ZNANSTVENO ZALOŽBO? Miha Kova~ Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ljubljana Kontaktni naslov: miha.kovacsiol.net zornega kota morala biti zastopana na spisku mednarodnih založb. V prilogi 5 je dodanih še 21 slovenskih znanstvenih založb. Teža objav v posamezni vrsti založb je v 18. členu Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov različno ovrednotena: objava v mednarodnih znanstvenih založbah prinaša 100 točk, v nacionalnih (in tudi v slovenskih) pa 50 točk. Na koncu Pravilnik omenja še “druge založbe”, bodisi domače bodisi tuje, objava pri njih nanese 30 točk. NUJNOST VREDNOTENJA MONOGRAF- SKIH IZDAJ Uvodoma velja opozoriti, da je tovrsten poskus hierarhi- zacije znanstvenih založb sam po sebi povsem legitimen.