OZ 2005/4

244 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Ko so univerze podpisale to pogodbo, bi zanje moralo pomeniti, da podpirajo nastajanje enotnega knjižničnega informacijskega sistema Bosne in Hercegovine. Podpisni- ki pa niso razumeli pomembnosti podpisanega, kar se je pokazalo pri nadaljnjem uvajanju sistema. COBISS/BIH Vzajemna baza podatkov COBIB.BH je na začetku dela vsebovala več kot 167.000 bibliografskih zapisov, me- rila za izbiro zapisov pa so bila: gradivo v bosanskem, hrvaškem ali srbskem jeziku ter gradivo, tiskano v BiH. Ta način kreiranja vzajemne baze BiH ima svoje pred- nosti, seveda pa tudi svoje slabosti, ki se bodo postopoma odpravljale. Danes je v bazi več kot 300.000 zapisov, potrebnih ažuriranja, k čemur bo vsekakor pripomogla ustanovitev centra Virtualne knjižnice BiH (VIB BiH). Letošnjega 9. marca je bila med NUB BiH in IZUM-om podpisana krovna pogodba o vzpostavitvi sistema COBISS v BiH, 5. aprila je bil sistem COBISS.BH ponovno aktiviran. 12 knjižnic je z VIB BiH skleni- lo pogodbo o polnopravnem članstvu: Nacionalna in univerzitetna knjižnica BiH, Narodna in univerzitetna knjižnica “Derviš Sušić” Tuzla, Splošna knjižnica Zenica, Kantonalna in univerzitetna knjižnica Bihać, Županijska knjižnica Mostar, Knjižnica Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Knjižnica Ekonomske fakultete Univerze v Sarajevu, Knjižnica Fakultete za kriminalistične znanosti Univerze v Sarajevu, Knjižnica fakultete političnih zna- nosti Univerze v Sarajevu, Knjižnica za slepe in slabovid- ne v BiH, Knjižnica Pravne fakultete Vseučilišča v Mo- starju, Knjižnica akademije znanosti in umetnosti BiH. Nekatere izmed knjižnic, ki so bile v sistem vključene še pred vojno, so sedaj žal zunaj njega, in sicer zaradi pomanjkanja politične volje; vsi pa vemo, kako težko je nadoknaditi vsako prekinitev dela v sistemu. Zato je izredno pomembno, da postavimo pogoje in iz- delamo program vključevanja knjižnic v sistem ter da rešimo vprašanje tehnološke podpore knjižnicam. Pred- nost pri vključevanju v sistem morajo imeti knjižnice z bogatim in raznovrstnim gradivom, s strokovno usposo- bljenimi kadri, razvito informacijsko in komunikacijsko strukturo, predvsem pa splošne, fakultetne in specialne knjižnice. Čim prej moramo usposobiti uporabo vseh segmentov, ki jih sistem ponuja: avtomatizirati knjižnične procese z vključitvijo izposoje in nabave; delati na izdelavi norma- tivnih baz; se pripraviti na kreiranje baze raziskovalcev. Za bosansko-hercegovske knjižnice je izredno pomemb- no, da sistem omogoča obdelavo gradiva v različnih pisa- vah, in sicer zaradi dokumentiranja dediščine BiH. V fazi izdelave je program usposabljanja kadrov za delo v siste- mu. Knjižničarji izmenjujejo izkušnje in se dogovarjajo o nadaljnjem razvoju sistema. Hitrejši razvoj knjižničnega informacijskega sistema vključuje na zakonski osnovi tudi dolgoročno reševa- nje uvajanja COBISS-a v knjižnicah BiH, saj je to ena izmed poti za hitrejše preseganje stanja, v katerem se je znašla naša država. Po Smernicah Sveta Evrope je financiranje knjižnic javna odgovornost. Zato je nujen dogovor na ravni države o uvedbi tega sistema. OBNOVA KNJIŽNIC Ne smemo zanemariti tudi enega pomembnejših pro- jektov za knjižničarstvo BiH. Na pobudo NUB BiH je nastal projekt Sto splošnih knjižnic v BiH 2003–2012, s katerim se BiH pridružuje iniciativi Dekada pismenosti ZN 2003–2012. Fondacija za razvojne možnosti (OdRaz – Fondacija za održivi razvoj) je ob podpori Ministrstva za kulturo in šport Federacije BiH začela projekt obnove 40 knjižnic v 36 občinah. Projekt ima štiri faze, od katerih je prva – izobraže- vanje knjižničarjev – uspešno zaključena (Center za permanentno izobraževnje knjižničarjev v NUB BiH). Druga faza obsega izpeljavo različnih gradbenih del, da bi z namenom popravili, rekonstruirali ali adapti- rali prostore ter opremili knjižnice s pohištvom. Tretja faza projekta je izpopolnitev knjižničnih zalog. Četrta faza projekta pa zajema opremljanje knjižnic z in- formacijsko tehnologijo, kar je prvi pogoj za njihovo povezovanje v enoten knjižnični informacijski sistem BiH. KULTURNA DEDI[^INA IN DIGITALIZA- CIJA GRADIVA Večina ohranjenih pričevanj o dolgi zgodovini in zelo težkih razmerah, ki jih je preživela naša država, ki jo velikokrat in ne brez razloga imenujejo tudi “država na razpotju”, se sedaj nahaja zunaj njenih meja. Naš položaj je torej takšen, da vse pomembne ohranjene pisane spo- menike kulturno-zgodovinske dediščine hranijo v knjižni- cah po svetu. Tako na primer najstarejši pisani spomenik Povelja Kulina bana iz leta 1189, ki je za našo državo izrednega pomena, hranijo v Knjižnici Akademije znano- sti v Sankt-Peterburgu v Rusiji. V večjih knjižnicah BiH digitalizirajo dokumentirano kulturno-zgodovinsko dediščino, še posebej gradivo iz specialnih zbirk. Pri tem bi imela bistveno vlogo tudi izdelava nacionalnega programa digitalizacije gradiva kulturno-zgodovinske dediščine, ki bi vseboval izde-