OZ 2005/4

M 243 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Na sarajevski Filozofski fakulteti se je v tem letu vpisalo 30 brucev na Oddelek za književnost in bibliotekarstvo, ki je bil osnovan leta 1972. Želimo si, da bi v knjižnicah delali knjižničarji z zaključenim študijem bibliotekarstva. Prav tako se pogosto srečujemo z dejstvom, da tudi v manjših knjižnicah težko najdemo izšolane knjižničarje. FINANCIRANJE KNJIŽNIC Knjižnice bremeni kronično pomanjkanje sredstev za obnavljanje knjižničnih zalog, pa tudi koordinirana na- bava gradiva ni vzpostavljena. NUB BiH je uspel dobiti finance za tuje baze podatkov, in sicer s pomočjo projekta podpore knjižnične informatizacije Ministrstva za šolstvo sarajevskega kantona. Omogočen je dostop do baz Eme- rald, ScienceDirect, EBSCO in Scopus. Avtomatizacija posameznih knjižnic v BiH se je začela pred več kot 20 leti. Posamezne knjižnice so imele dobro razvite programe, ki niso zaostajali za današnjo svetovno prakso. ZA^ETKI KNJIŽNI^NE AVTOMATIZA- CIJE Enoten sistem na informacijski platformi se je za- čel graditi leta 1989 in je povezan z uvedbo sistema COBISS. Takrat so se v sistem vključile: Narodna in univerzitetna knjižnica BiH, Narodna knjižnica Tuzla, Narodna knjižnica Mostar, Narodna knjižnica “Petar Kočić” Banja Luka, Knjižnica Instituta za nefrologijo Kliničnega centra v Sarajevu. Od leta 1989 do 1992 so knjižničarji BiH kreirali več kot 20.000 zapisov (predv- sem za bosniaco). Pot razcveta, na katero so se podale knjižnice, je bila v devetdesetih letih zaradi znanih okoliščin žal naglo preki- njena. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ter nastanek informacijske družbe sta temelj- na za celostni razvoj in prihodnost BiH ter ključni deja- vnik za zmanjšanje razvojnega razkoraka med našo drža- vo in Evropsko unijo. V okviru projekta Strategija razvoja informacijske družbe BiH, pa tudi v dokumentu Politika razvoja informacijske družbe BiH, ki je narejen v okviru Razvojnega programa za BiH pri Združenih narodih, je podprto “omreževanje knjižnic na različnih teritorialnih in funkcionalnih principih”. Neomejen pretok in dostop do informacij je prvi pogoj za razvoj demokratične družbe, “digitalna pismenost” pa se razume kot elementarni del pismenosti državljanov. Seveda tudi mednarodno sodelovanje in povezovanje na informacijski osnovi ponuja možnost naši državi, da se hitreje vključi v integracijske procese v Evropi. Morda bo k temu pripomogel tudi Sporazum o sodelovanju med CARNet-om in BIHARNET-om (podpisan 4. ju- lija 2005). V prvi fazi se bo po Sporazumu vzpostavila povezava med CARNet-om in BIHARNET-om, v drugi fazi pa bi se morala omogočiti povezava BIHARNET-a in mreže GÉANT. BIHARNET je akademska znanstve- noraziskovalna mreža BiH, osnovana leta 1998 z name- nom infrastrukturne podpore visokemu izobraževanju, snovalci mreže pa so bile vse univerze v BiH. Zaradi problemov, ki se pojavljajo ob nezmožnosti zagotovitve kakovostne mrežne povezanosti in drugih pogojev za delo, je njeno delovanje zmanjšano na minimum, vsi pa vemo, da sta mrežna in informacijska zanesljivost nepogrešljiva za delovanje informacijske družbe. Lahko rečemo, da zaenkrat še najboljše deluje Enotna akadem- ska mreža Univerz v Sarajevu, v katero je povezanih 30 institucij. Povezovanje vseh članic je omogočeno preko Utica, ki je glavno komunikacijsko vozlišče. Stanje v samih knjižnicah najnazornejše ilustrira število računalnikov v njih – po statistiki sta to povprečno dva računalnika, vendar obstajajo knjižnice, ki nimajo niti enega računalnika. Zato informatizacija celotne družbe BiH predstavlja neobhoden proces, ki ga država mora izvršiti, če ne želi, da se že nastali informacijski prepad s preostalim svetom še dodatno ne poveča. Trenutno stanje informatizacije ni zadovoljivo, kar ugotavlja tudi raziskava UNDP-ja o stopnji uporabe informacijsko-ko- munikacijske tehnologije v srednjih šolah v BiH. Po teh podatkih je kar 37 % šol brez enega samega računalnika in le 10 % šol ima več kot 15 računalnikov. Glede upo- rabe interneta je stanje še slabše – kar 81 % šol je brez svoje domače spletne strani. Približno tako stanje je tudi v knjižnicah. Danes se v knjižnicah BiH srečujemo z več knjižničnimi sistemi in programi (COBISS, WINISIS, Metel, P-biblio- GE, Pro-Cite, File Maker Pro idr.). Ta raznolikost kaže na pomanjkanje skupne želje po vzpostavitvi in razvoju enotnega knjižničnega informacijskega sistema Bosne in Hercegovine. Od leta 1996 dalje se obnavlja sodelovanje med knjižni- cami BiH in IZUM-om. Leta 1998 je bil, s projektom Ra- čunalniško povezovanje knjižnic v BiH preko interneta, ki so ga leta 1998 sprejele vse univerze v BiH (Univerza v Banjaluki, Univerza “Džemal Bijedić” v Mostarju, Vseučilišče v Mostarju, Univerza v Sarajevu, Univerza v Tuzli) ter številne knjižnice iz cele BiH, vzpostavljen enoten knjižnični informacijski sistem, katerega realizaci- jo je v obdobju od leta 1998 do 2000 v največji meri fi- nančno podprla Vlada Republike Slovenije. Takrat je bila med univerzami BiH in IZUM-om podpisana pogodba o ustanovitvi centra COBISS, ki je zaradi nerešenega vpra- šanja o financiranju septembra 2004 prenehal delovati.