OZ 2005/4

242 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 VLOGA IN ZNA^AJ NUB BIH Narodna in univerzitetna knjižnica Bosne in Hercegovine (NUB BiH) vse od svoje ustanovitve leta 1945 predstav- lja centralno knjižnično ustanovo države. Njene zbirke hranijo bogastvo vseh narodov in narodnosti BiH, pa tudi dela z vseh področij človeškega znanja. NUB BiH je imel prostore v stari skupščini vse do leta 1992, ko je skupaj z mestom zgorel velik del njenega gradiva. Od leta 1997 dalje je knjižnica nastanjena v delu bivše kasarne (na borih 3.000 kvadratih), ki je bil s podporo Svetovne banke in Unesca preurejen. Trenutno se prena- vlja tudi stavba skupščine, v katero naj bi se prenesel del dejavnosti in gradiva NUB BiH. V NUB BiH je delo organizirano v štirih oddelkih: Odde- lek za nabavo, obdelavo, serijske in službene publikacije; Oddelek za informacije in pomoč uporabnikom; Oddelek za razvoj in izobraževanje; Oddelek za splošne in pravne zadeve. V knjižnici je zaposlenih 65 uslužbencev, kar je skoraj polovica manj kot pred vojno. Nerešen je ostal pravni in finančni status, ki ne dovoljuje možnosti zaposlovanja in pomlajevanja strokovnega kadra. Zaradi nezadostnega strokovnega kadra v knjižnicah in potrebe po vključevanju knjižničarjev BiH v svetovne informacijske tokove je NUB BiH ustanovil Center za permanentno izobraževanje knjižničarjev. Osnovni namen Centra je izobraževanje in usposabljanje knjižničarjev v knjižnici, njihovo kontinuirano seznanjanje z novostmi iz knjižničarske stroke pa tudi zadovoljevanje potreb po hitrejšem preseganju trenutnega težkega stanja v knjižni- cah BiH. S seminarji, predavanji in delavnicami pod vod- stvom profesorjev Katedre za bibliotekarstvo Filozofske fakultete in strokovnjakov NUB BiH se knjižničarji uspo- sabljajo v skladu s potrebami knjižničarskega poklica. NUB BiH od leta 1999 organizira tudi strokovne izpite za strokovne nazive knjižničar, višji knjižničar in biblio- tekar. PRIPORO^ILA ZA STRATEGIJO RAZVO- JA BIH Da bi nadoknadili zaostanek v razvoju knjižničnega informacijskega sistema BiH, so tukajšnji knjižničarji organizirali več posvetovanj in znanstvenih srečanj, na katerih so oblikovali priporočila za strategijo razvoja knjižničarstva v BiH. Še posebej so izpostavili pomem- bnost knjižnične informacijske politike, ki bi zagotavlja- la neomejen in širok dostop do informacij, kakovostne in popolne informacije, servise ter storitve. Opozorili so tudi na pomembnost ustreznega omreževanja in sode- lovanja med knjižnicami, ter na nujnost uporabe novih tehnologij, vrst gradiva in medijev. Seveda predstavlja izhodiščno točko vseh aktivnosti preskrba s potrebnimi materialnimi osnovami in zakonskimi predpisi na ravni države BiH. Uvid v tokove sodobnega knjižničarstva je narejen s primerjavo dokumentov Ifle, Unesca in Sveta Evrope. NUB BiH zelo dobro sodeluje z nacionalnimi in drugimi knjižnicami ter z mednarodnimi knjižničarskimi institu- cijami in združenji. Članstvo v mednarodnih združenjih, organizacijah in agencijah (IFLA, FID, CDNL, UNE- SCO, Svet Evrope, ABDOS, ALA ISBN, ISSN, ISMN idr.) daje NUB BiH možnost, da v tej informacijski dobi predstavlja subjekt. Pomembno mesto v sklopu aktivnosti NUB BiH zavzema založniška dejavnost. NUB BiH izdaja zraven monogra- fij s področja knjižničarske stroke in kulturne dediščine tudi tekoče bibliografije, žal zaradi nezadostnih finančnih sredstev le občasno: Bosansko-hercegovsko bibliografijo monografskih publikacij; Bosansko-hercegovsko biblio- grafijo serijskih publikacij; Bosansko-hercegovsko biblio- grafijo prilog v serijskih publikacijah. MREŽA KNJIŽNIC Za popolnejšo predstavo o stanju knjižničarstva v BiH se moramo dotakniti tudi drugih knjižnic v državi. V BiH je okoli 1.200 knjižnic, od tega največ šolskih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic. Splošne knjižnice delujejo na ravni kantonov (60 knjižnic) in entitet Repu- blike Srbske (45 knjižnic). V vsakem kantonu je ena kan- tonska knjižnica, ki ima vlogo matične knjižnice kantona. V vseh večjih centrih se nahajajo univerzitetne knjižnice (Tuzla, Mostar, Banjaluka, Bihać idr.), v sklopu kate- rih deluje več kot 80 visokošolskih knjižnic. Specialne knjižnice delujejo v okviru institucij in jih je okoli 80. Po- membno mesto pa zavzemajo tudi najštevilnejše – šolske knjižnice, teh je več kot 900. Navedeni podatki razkrivajo veliko razvejanost mreže knjižnic v BiH in število knjižnic očitno ni zanemarljivo. A če smo pozorni na zaloge, zastopanost nove informa- cijske tehnologije v knjižnicah in na kadre, lahko trdimo, da še veliko manjka. KNJIŽNI^NI KADER Omeniti moramo tudi kadrovske razmere zaposlenih v knjižnicah BiH. Čeprav se kadrovski položaj izboljšuje, je po statističnih podatkih samo tretjina zaposlenih v splošnih knjižnicah z visoko strokovno izobrazbo (pov- prečno so v vsaki knjižnici 4 uslužbenci).