OZ 2005/4

248 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Izvle~ek Predstavljeni so začetki avtomatizacije knjižnic v Sloveniji, sedanje stanje in problematika. Po- udarek je na stanju avtomatizacije večjih knjižnic, ki so večinoma polnopravne članice sistema CO- BISS.SI , za katerega so podani tudi obsežnejši faktografski podatki. Klju~ne besede avtomatizacija knjižnic, Slovenija, COBISS Abstract Presented in this paper are the very beginnings of library automation in Slovenia, the current state and issues. A special emphasis is given on the automation level of larger libraries which, for the most part, are full members of the COBISS.SI system. The paper also contains comprehensive fac- tual data on the system. Keywords Library automation, Slovenia, COBISS UVOD Prvi začetki avtomatizacije slovenskih knjižnic segajo v konec šestdesetih in začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Prvi jugoslovanski seminar o uporabi računal- nikov v knjižnicah je bil leta 1973 v Mariboru [1]. Leta 1984 je Univerzitetna knjižnica v Mariboru za potrebe avtomatizacije izposoje kreirala prvi bibliografski zapis v strojno čitljivi obliki. V format COMARC ga je tri leta pozneje pretvoril RCUM (danes Institut informacijskih znanosti) ob vzpostavitvi sistema vzajemne katalogizaci- je, ki ga je Skupnost jugoslovanskih knjižnic istega leta sprejela kot skupno osnovo za knjižnični informacijski sistem in sistem znanstvenih informacij Jugoslavije. Pri tem je imel pomembno vlogo računalniški sistem VAX 8800. Leta 1986, ko ga je kupila Univerza v Mariboru, je bil to najzmogljivejši računalnik v državi. V istem letu je bilo v Sarajevu tudi 4. posvetovanje o uporabi računalni- kov v knjižnicah [2]. Na tem posvetovanju so za strojno čitljivo zapisovanje bibliografskih informacij sprejeli format UNIMARC za jugoslovanski standard. Pozneje je bil na osnovi tega formata oblikovan format COMARC, ki ga uporabljajo knjižnice v okviru mreže COBISS.Net. COBISS (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi), ki je nadgradnja sistema vzajemne katalogizaci- je, je bil v Sloveniji pravno določen leta 2001 z Zakonom o knjižničarstvu [3]: “Nacionalni vzajemni bibliografski STANJE IN PROBLEMI AVTOMATIZACIJE KNJIŽNIC V SLOVENIJI Marta Seljak Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: marta.seljak €izum.si sistem sestavljajo knjižnice, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona za vključitev v ta sistem, nacionalna knjižnica in organizacija, ki izvaja dejavnost knjižničnega informaci- jskega servisa za izmenjavo podatkov v tem sistemu (v nadaljevanju: knjižnični informacijski servis)” . STANJE AVTOMATIZACIJE IN BAZ PO- DATKOV Po statističnih podatkih za leto 2003, ki jih zbira Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 1 (v nadaljevanju NUK), smo imeli v Sloveniji 903 knjižnice z 2.066 za- poslenimi, ki so upravljali približno 25,1 milijona enot knjižničnega gradiva. Pregled po posameznih vrstah knjižnic je podan v tabeli 1. Če izvzamemo šolske knjižnice, je večina slovenskih knjižnic polnopravnih članic sistema COBISS.SI. Med njimi so NUK, vse univerzitetne in visokošolske knjiž- nice, vse splošne knjižnice in večina specialnih knjižnic. V sistemu aktivno sodelujejo tudi štiri slovenske zamej- ske knjižnice: iz Trsta, Celovca, Dunaja in Barillocheja (Argentina). Od šolskih knjižnic je polnopravnih članic sistema CO- BISS.SI le 43 knjižnic (29 srednješolskih in 14 osnovno- šolskih), medtem ko je 272 šolskih knjižnic pridruženih