OZ 2004/3

94 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Knjižnice po tradiciji dobro sodelujejo. Kljub vsem geografskim in političnim mejam in kljub odsto- panjem posamičnih institucij knjižničarji neprestano načrtujejo in razvijajo bistvene standarde, norme in pravila, ki jih potem tudi upoštevajo. Pri tem igrajo nacionalna in mednarodna knjižničarska zdru- ženja zelo pomembno vlogo. Bistveni vidiki za sodelovanje v regijah novega prostora EU so geografska bližina, skupen kulturni razvoj in težišča ter preseganje jezikovnih ovir s pristnimi osebnimi stiki. Vendar lahko regionalno bližino občutimo tudi kot pritisk, če so preveč poudarjene le razlike, ki so od blizu videti veliko večje kot od daleč. Razmere lahko primerjamo z vlogo družine – v središču pozornosti je vedno vprašanje prednosti. 1. TEŽI[^NE TEME KNJIŽNI^NEGA SODELOVANJA 1.1 Medknjižnična izposoja IFLA (International Federation of Library Association and Institution) je zastavila Smernice za medknjižnično izposojo, ki jih je povzela po knjižničnih združenjih po vsem svetu in jih ustrezno prilagodila. Na ta način je mo- goče naročati literaturo po celem svetu. 1.2 Kongresi, seminarji in delavnice Skupno izvedene prireditve služijo medsebojnemu in- formiranju med strokovnimi kolegi in prijatelji. Poleg nacionalnih knjižničnih združenj se tudi mednarodne organizacije trudijo z nadaljevalnim in funkcionalnim izobraževanjem ter z vseživljenjskim učenjem. Med take spada IFLA ( http://www.ifla.org/) kot tudi evropsko knjižničarsko združenje LIBER (http://www.kb.dk/gu- ests/intl/liber/). V naši regiji je bila že pred mnogimi leti ustanovljena Knjižnična delovna skupnost Alpe-Jadran (http://aalib.izum.si/) , ki vključuje Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Nemčijo. Posebej vpeta avstrijska univerza v Celovcu/Klagenfurtu si je to jesen nadela ime Alpen-Adria Universität. (http://derstandard. at/?url=?id=1800714) 1 . Zdi se, da se bo to regionalno sodelovanje nadaljevalo in okrepilo. SODELOVANJE MED KNJIŽNICAMI Izziv za regije v novem prostoru EU Sigrid Reinitzer Strategisches Management für Bibliotheken, Archive und Museen an der UB KFU Graz Kontaktni naslov: sigrid.reinitzeruni-graz.at 1.3 Katalogizacija in razvoj pravil Nacionalna in mednarodna knjižnična združenja si ne- prestano prizadevajo za enotno katalogizacijo, ki jo v osnovi narekuje ISBD (International Standard Biblio- graphic Description). Vendar so individualne poti, po katerih jo posamične države ali knjižnice izvajajo, raz- lične, kot npr. AACR (Anglo-American Cataloguing Rules) za anglo-ameriške države in še za številne druge države na zemeljski obli, ali RAK (Regeln für die alphabetische Katalogisierung) za Nemčijo, Avstrijo in del Švice. Ta pravila zahtevajo nove in nove dopolnitve, še posebej ko gre za neknjižno gradivo (filmi, mikrofil- mi, zemljevidi, notno gradivo ...), za računalniške dato- teke in danes za elektronske vire (gl. spletne naslove: • http://www.ifla.org/VI/3/nd1/isbdlist.htm; • http://www.ifla.org/VII/s13/pubs/isbdg2004.pdf; • http://www.ifla.org/VII/s13/pubs/isbd.htm#1) . K temu spadajo računalniški formati MARC in MAB, pri čemer so se na podlagi formata MARC razvili mnogi nacionalni formati (http://rism.stub.uni-frankfurt.de/edv_ bericht/formate.pdf) . Tudi na področju značnic in še posebej klasifikacije ob- stajajo sistemi, ki se uporabljajo po vsem svetu, kot je npr. decimalna klasifikacija po Melvilu Deweyju (DDC), ki je v uporabi od konca 19. stoletja, se nenehno razvija in je danes kot DDC21 ali kot DDC22 prevedena že v 30 jezikov ter uveljavljena v 135 državah. To kaže, kako bi- stvena je globalna kooperacija med knjižnicami in kakšne