Background Image
Previous Page  59 / 70 Next Page
Information
Show Menu
Previous Page 59 / 70 Next Page
Page Background

M

T

55

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2

Zelo zanimiva je bila predstavitev Tomaža Banovca,

bivšega direktorja Statističnega zavoda Slovenije, ki je

predstavil problematiko staranja prebivalstva in potrebo

po vključevanju starejših v aktivno življenje. Vedno bolj

prihaja do izraza koncept S2S (angl.

Senior to Senior

), saj

enostavno ne bo dovolj mladih, ki bi skrbeli za vse starej-

še prebivalstvo. Ker bo glede na demografske smernice

zaposlenost do 70. leta nujna, je pomembno, kako bomo

delali – in tukaj bo imela pomembno vlogo informacijska

tehnologija, ki bo starejšim omogočala delo tudi doma.

Peter Tomaž Dobrila iz Kulturno izobraževalnega dru-

štva Kibla je predstavil mrežo multimedijskih centrov

v Sloveniji M3C, ki je nastala v obdobju 2003–2004 ob

podpori MK in MID. Projekt je pomemben tudi na ravni

EU in združuje multimedijske centre po Sloveniji v eno-

tno mrežo.

Informatika v javni upravi

Predstavljene so bile informacijske rešitve za vodenje

evidenc javne uprave na področju okolja in prostora.

Zanimiva je bila predstavitev podatkovnih zbirk CITES

(angl. okrajšava za mednarodno konvencijo, ki uvaja

nadzor nad trgovino s prostoživečimi živalskimi in rast-

linskimi vrstami) in ROZ (register označenih živali), ki

ju je predstavil Andrej Arih iz ARSO (Agencija RS za

okolje), ter predstavitev sistema evidence trga nepre-

mičnin, ki ga je predstavil Martin Smodiš iz Geodetske

uprave RS. Ta sistem obsega skupno bazo podatkov o

posredovanju v prometu z nepremičninami in evidenco

prometa nepremičnin, s čimer omogoča nepremičninskim

družbam brezplačen vpogled v uradne evidence prometa

nepremičnin, in s tem bolj kakovostno poslovanje. Pri

projektu so sodelovala različna ministrstva: Ministrstvo

za finance, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo

za javno upravo in Geodetska uprava RS, ki tudi zbira

podatke (le-ti se posredujejo samo na elektronski način

preko elektronskih obrazcev ali kot poslane datoteke v

standardiziranem formatu).

V okviru sekcije so bili predstavljeni tudi projekti s po-

dročja razvoja e-uprave, ki jih izvaja Ministrstvo za javno

upravo: državni portal e-uprava, državni portal za poslov-

ne subjekte e-VEM, projekt prenove življenjskih dogod-

kov na portalu e-uprava in portal e-SJU (elektronske sto-

ritve javne uprave). Projekte je predstavila Teja Batagelj z

Ministrstva za javno upravo.

Strate{ki vidiki informatike

Sekcija je obravnavala odprto problematiko uveljavljanja

informatike v sodobni družbi, njeno ovrednotenje in oce-

no njenega nadaljnjega razvoja.

Metka Stare s Fakultete za družbene vede je predstavila

merjenje učinkovitosti IKT na nivoju podjetij. Naložbe v

IKT povečujejo produktivnost podjetij. Pri tem je poleg

ekonometrične ocene vpliva uporabe IKT na poslovne re-

zultate podjetij treba preko študija primerov uvajanja IKT

v podjetja identificirati ključne dejavnike, ki prispevajo

k učinkovitemu izkoriščanju zmogljivosti IKT. Vlaganja

v IKT v zadnjih letih nazadujejo na 5,2 odstotka BDP, na

Švedskem je ta delež 8,7 odstotka.

Samo Drnovšek iz IPMIT je govoril o pomenu in pristo-

pih k investicijskem načrtovanju projektov informatiza-

cije. Vodstvo pogosto pri izgradnji in prenovi informacij-

skega sistema gleda samo s projektnega vidika, pri čemer

pa stroški nastajajo tudi po uvedbi projekta, zlasti pri

vzdrževanju. Struktura stroškov je različna pri kupljenih

ali samostojno razvitih rešitvah. Pomembnost investicij-

skega načrtovanja pa se kaže tudi v tem, da je na podlagi

kakovostno izdelanih investicijskih študij lažje zagotoviti

sredstva za financiranje projektov informatizacije. Zani-

mivo je bilo predavanje Andreja Mertelja iz podjetja Da-

taLab, ki je govoril o konceptu CodeShare. Razvili so ga

pri njih, združuje pa prednosti tradicionalnega lastniškega

in odprtokodnega razvoja programske opreme. Glavna

ideja je ta, da je proizvod navzven (do uporabnikov pro-

gramske opreme) obravnavan kot licenčna oprema z

jasno pravno varnostjo, navznoter (do razvijalcev) pa kot

odprtnokodni sistem z možnostjo prispevati in uporabiti

različne rešitve. Oba aspekta podpira skupno podjetje,

ki za to prejema mesečno najemnino. Med drugimi pri-

spevki iz te sekcije je bilo za nas zanimivo še predavanje

Andreja Tomšiča iz podjetja Informatika, ki je predstavil

problematiko uvedbe evra in njen vpliv na informacijske

sisteme. Podobno kot prehod na leto 2000, ki je zahteval

modifikacije informacijskega sistema v marsikaterem

podjetju, bo tudi uvedba evra zahtevala enake napore, še

zlasti, ker gre za “veliki pok”, pri katerem je izvedba tre-

nutna in ireverzibilna. Posebej je opozoril na problemati-

ko arhiviranja transakcij pred prehodom. Da bi bil možen

transparentni izpis tudi za nazaj, je treba zneske pretvoriti

v evre in to po tečaju v času transakcije. To je pomembno

sporočilo tudi za nas, da bomo morali konvertirati stare

transakcije in na ta način omogočiti vpogled vanje v novi

valuti. Obenem je uvedba evra dobra priložnost, da se

informacijski sistem dopolni še s kakšno majhno izboljša-

vo, za katero sicer ne bi našli časa.

Sodobne IT in infrastrukturne re{itve

Prispevki v tej sekciji so bili namenjeni predstavitvam

uporabe SOA (angl.

Service Oriented Architecture

). Zani-

miv je bil prispevek Tomaža Poštuvana iz podjetja Oracle

Software, ki je SOA predstavil kot arhitekturni način,

katerega cilj je široka sklopljenost med posameznimi

storitvami. Kot razloge za uporabo SOA pa je navedel