OZ 2006/4

29 / 136

M
147 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Takole smo nekaj let nazaj napovedali značilnosti študija
na univerzah 21. stoletja:
“…. predavanja izgubijo osrednjo vlogo in posebno težo,
ki se jim daje pri sistemizaciji ali prostorski ureditvi in
opremi, v primerjavi s seminarji in drugimi potencialno ak-
tivnejšimi metodami. Izboljšati je treba prostorske razmere,
opremljenost in pripomočke za študij in raziskovalno delo.
Pri tem je treba upoštevati zahteve sodobnega pedagoškega
procesa. Študentom je treba zagotoviti dostop do kakovost-
ne študijske literature, tudi tuje, učbenikov ipd. Zato naj
bi izboljšali pogoje za delo knjižnic in čitalnic za potrebe
študentov in osebja ter spodbujali zlasti učitelje za pisanje
(prevajanje) učbenikov, pripravo gradiva za študente in pri
tem izkoristiti sodobno informacijsko tehnologijo. /…/
Posebno velja vložiti trud, čas in sredstva v nastajanje vi-
sokokakovostnega učnega gradiva (vključno s študijskimi
vodniki in gradivom za samostojni študij in študij na dalja-
vo) ter v smotrno vključevanje sodobne informacijsko-ko-
munikacijske tehnologije. /…/ Izkoristiti je treba sodobno
informacijsko tehnologijo za vzpostavitev informacijskega
sistema, ki bo podpiral pedagoški/študijski proces. Ta
sistem naj bi podpiral obveščanje študentov, dostop do
študijske literature, tesnejši stik med učiteljem in študen-
tom, pa tudi analize tega procesa.” (Mihevc in Marentič
Požarnik, 2000)
Med kazalci kakovosti, ki sta jih pred sedmimi leti naštela
ameriška avtorja, jih je dobra polovica povezanih s knjiž-
nicami:
- možnost neposrednega komuniciranja med
študenti in učitelji
- pomoč učiteljev, mentorjev
- dostop do globalne informacijske mreže
- dostop do knjižničnih zbirk
- zmogljivost za iskanje po besedilih
- kakovost študijskega programa
- prožnost študijskega programa, prožnost
urnika
- učni sistemi, prilagojeni posamezniku
- podpora vseživljenjskemu učenju
- strokovnost učnega gradiva
- dostopnost iz študentskih sob, od doma
- število študentov, ki imajo osebni
računalnik
- dostopnost in zmogljivost sistemov za
simulacije
(Dolence in Noris, 1995)
Veljavni evropski standardi kakovosti visokošolskih
institucij , ki so jih sprejeli “bolonjski ministri” v Bergnu,
jasno poudarjajo pomen knjižnic, ki naj podpirajo študij
ter skrb za njihovo redno ocenjevanje in izboljševanje:
Razmere za {tudij in pomo~ {tudentom
Standard: Inštitucije zagotavljajo, da so razmere za študij,
ki podpirajo učenje študentov, ustrezne in primerne v
vseh programih.
Smernice: Poleg učiteljev podpira učenje študentov še
vrsta drugih sredstev (angl. resources). Razmere za študij
obsegajo fizično infrastrukturo, knjižnice in računalniško
opremo pa tudi podporo v obliki tutorjev, svetovalcev in
drugih, ki pomagajo študentom (angl. advisers). Razmere
za študij (angl. learning resources) in drugi mehanizmi
podpore (študentom) morajo biti:
• brez ovir (angl. readiliy) dostopne študentom;
• načrtovani morajo biti glede na njihove potrebe;
• zagotovljena mora biti odzivnost na mnenja in pri-
pombe (angl. feedback) tistih, ki so jim te službe
(angl. services) namenjene.
• Institucije morajo redno spremljati, ocenjevati in iz-
boljševati učinkovitost podpornih služb, ki so na vo-
ljo njihovim študentom.
(Standards, ENQA, 2005)
Stalno spremljanje in ocenjevanje stanja je potrebno
zaradi sprememb v okolju in znotraj institucij. Univerze
se morajo spreminjati, skupaj z njimi pa tudi knjižnice.
Spreminja se sestava študentov, posodablja se način štu-
dija pedagoškega in tudi raziskovalnega dela ter upravlja-
nja. Uveljavljajo se npr. novi načini prenašanja, urejanja,
hranjenja informacij in pomoči uporabnikom, študentom,
učiteljem, raziskovalcem in drugim. V zadnjih letih se
v večini evropskih univerz vzpostavljajo mehanizmi za
ocenjevanje in izboljševanje kakovosti.
V skrbi za izboljševanje kakovosti pedagoškega, razisko-
valnega in drugega dela na članicah Univerze v Ljubljani
(UL) smo v zadnjih letih uvedli bolj sistematično analizi-
ranje in poročanje o stanju in o možnostih za izboljšave.
Na članicah UL so bile leta 2000 ustanovljene komisije za
kakovost. Vsako leto pripravijo samoevalvacijska poročila,
ki jih nato univerzitetna komisija za kakovost strne v skup-
no poročilo Univerze. (gl. ). Pri tem
se ravnamo po “evropskih” priporočilih in standardih (npr.
PHARE, ENQA, gl. Standards, 2006).
Med glavne vidike kakovosti je UL vključila knjižnice in
študijsko literaturo. Med kazalce je vključila tudi nasled-
nja vprašanja:
• Ali ima knjižnica čitalnico oziroma samostojen pros-
tor za študij literature?
• Ali spremljate zadovoljstvo študentov in učiteljev,
sodelavcev ter raziskovalcev z vašo knjižnico?
• Ali menite, da imate učinkovito informacijsko