OZ 2006/4

153

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

metričnega) ocenjevanja v znanosti. Pri kvalitativnem

ocenjevanju gre za t. i. kolegialno kontrolo (angl.

peer

review

) med znanstveniki samimi. Kolegi po isti stroki

oziroma kompetencah znotraj svojega področja čim bolj

nepristransko ocenjujejo primernost predlogov razisko-

valnih projektov, prispevkov za objavo v znanstvenih

revijah, kongresnih zbornikih itd. V nasprotju s kvanti-

tativnim tipom ocenjevanja kvalitativni tip ocenjevanja

posredno vključuje merjenje znanstvene kakovosti z

različnimi vrstami bibliometričnih kazalcev. Takšni kvan-

titativni (bibliometrični) kazalci so: število znanstvenih

objav, število citatov, število soavtorstev itd. Med kvanti-

tativne (bibliometrične) vrste kazalcev štejemo tudi soob-

jave, socitiranje, indekse podobnosti, analize semantičnih

omrežij itd. V zvezi s kvantitativnimi kazalci se v stroki

večkrat postavlja vprašanje, ali predvsem druga skupina

(kombiniranih) kazalcev lahko nadomesti ustaljene tipe

kvantitativnih kazalcev. O tem vprašanju na tem mestu ne

bomo obširno razpravljali. Bolj nas bodo zanimali odgo-

vori na naslednja vprašanja:

1. Kdaj in zakaj se je v razvitem znanstvenem okolju po-

javila zahteva, da se poleg tradicionalnih kolegialnih

ocenjevanj v znanosti uveljavi sistem kvantitativnega

(bibliometričnega) spremljanja znanosti?

2. Kakšno je stanje na področju kvantitativnega in kvali-

tativnega ocenjevanja znanstvenih rezultatov danes in

v kolikšni meri novi načini produkcije znanstvenega

vedenja vplivajo na spremembe v ocenjevanjih znan-

stvenih rezultatov?

3. Kateri so ključni problemi zanesljivosti in veljavnosti

kvantitativnih in kvalitativnih ocenjevanj v znanosti?

V zadnjem delu bomo predstavili nekaj predlogov za

dopolnitev veljavnega sistema vrednotenja rezultatov

znanstvenega raziskovanja v Sloveniji, ki ga je v zadnjem

času vzpostavila Javna agencija za raziskovalno dejav-

nost Republike Slovenije (ARRS). Omenjeni evalvacijski

sistem se ne glede na vse kritike s strani posameznih

lobističnih skupin znanstvenikov odlikuje z vedno večjo

stopnjo transparentnosti in objektivnosti. Je pa seveda še

vedno daleč od idealnega modela, ki pa ga tako ali tako

nikoli ne bo mogoče doseči.

DRUŽBENO-ZGODOVINSKI KON-

TEKST KVANTITATIVNEGA IN KVALITA-

TIVNEGA MERJENJA ZNANOSTI

Cilj kvantitativnega in kvalitativnega ocenjevanja v zna-

nosti je ugotavljanje znanstvene kakovosti. Ni enoznačne

opredelitve pojma kakovosti v znanosti. Ni nobene apri-

orne kategorije znanstvene kakovosti, ki bi bila zunaj

časa in prostora. Res je, da različni avtorji, ki se ukvarjajo

z vprašanji kvantitativnega in kvalitativnega ocenjevanja

v znanosti, uporabljajo različne vrste opredelitev znan-

stvene kakovosti, vendar gre pri teh opredelitvah vendarle

bolj za t. i. operativne oziroma delovne opredelitve.

Nizozemski scientometrik Anthony Van Raan, direktor

Centra za znanstvene in tehnološke študije pri Univerzi

Leiden in urednik obsežne monografije “Handbook of

Quantitative Studies of Science and Technology”, je po-

dal na primer naslednjo opredelitev kategorije znanstvene

kakovosti: “Kakovost je merilo, do katere stopnje skupina

ali posamezni znanstveniki prispevajo k napredku našega

znanja. Gre za zmožnost reševanja problemov, omogo-

čanje novega pogleda na resničnost ali omogočanje nove

tehnologije.” (Van Raan, 1996, 398)

Kot smo že dejali, je takšna opredelitev znanstvene kako-

vosti samo ena izmed možnih opredelitev. Pri vrednotenju

znanstvene kakovosti moramo predvsem upoštevati, da

je raziskovalna dejavnost družbena dejavnost, ki deluje

znotraj občega sistema kulturnih vrednot, ki vladajo v

določenem zgodovinskem obdobju in družbenem okolju.

Danes si razprav o različnih sistemih ocenjevanja znan-

stvene kakovosti ne moremo predstavljati kot nečesa, kar

je vezano na družbeno izolirano kategorijo znanstvene

kakovosti. Švedski teoretik znanosti Sven Hemlin ugotav-

lja, da “se ocene o tem, kaj je najprimernejši kazalec ka-

kovosti v znanosti, kaj so zaželene lastnosti raziskovalnih

dosežkov, in o tem, kakšne so posledice teh ocen za sam

sistem znanosti, neprestano spreminjajo” (Hemlin, 1996,

217).

V okviru znanstvene dejavnosti in širšega družbenega

okolja, znotraj katerega ta dejavnost poteka, deluje vrsta

med sabo povezanih dejavnikov. Ti na takšen ali druga-

čen način vplivajo na to, kako bodo opredeljeni kazalniki

znanstvene kakovosti. V shemi skušamo ponazoriti pove-

zanost teh raznovrstnih dejavnikov.

Slika 1: Kontekstualni dejavniki in njihov vpliv na delo-

vanje evalvacijskih sistemov

Slika 1 kaže, da je kategorija znanstvene kakovosti do-

ločena s celo vrsto dejavnikov, ki določajo kontekst znan-