Background Image
Previous Page  46 / 136 Next Page
Information
Show Menu
Previous Page 46 / 136 Next Page
Page Background

164

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

Izvleček

Opisana so izhodišča za izdelavo SCIndeksa – srbskega citatnega indeksa. SCIndeks je zamišljen

na tak način, da ustreza obema “naravnima” zahtevama, ki sta prioritetni v majhnih državah v raz-

voju, kakršna je Srbija: mednarodni uveljavitvi domačih znanstvenih dosežkov in podpori t. i. ob-

jektivni, kvantitativni evalvaciji akademskih subjektov. Opisane so tehnične značilnosti SCIndeksa

in obravnavana je ekonomska upravičenost njegove izdelave in vzdrževanja. Končno so kratko

pojasnjeni razlogi za izdelavo regionalne baze s podobnimi značilnostmi na korporativni podlagi.

Ključne besede

SCIndeks, SCI, sistem znanstvenih informcij, evalvacija,

COBISS.Net

Abstract

The rationales for building SCIndeks: Serbian Citation Index are described. CIndeks was built as a

hybrid product designed to meet the two “natural” priorities of science in a small developing coun-

try such as Serbia: promoting national research results internationally and supporting non-arbitrary,

quantitative evaluation of academic entities. Basic technical features of SCIndeks are specified, and

economic justification for building a similar regional database as the joint venture is outlined.

Keywords

SCIndeks, SCI, scientific information system, evaluation,

COBISS.Net

CITATNI INDEKSI

Citatni indeksi proizvajalcev Thompson-ISI

Science Ci-

tation Index (SCI), Social Science Citation Index (SSCI),

Arts&Humanities Citation Index (A&HCI)

se masovno

in globalno uporabljajo kot viri za preiskovanje znan-

stvenih informacij in za evalvacijo znanstvenih entitet.

Kljub kritikam predstavljajo vpliven vir informacij,

brez katerega si je težko predstavljati sodobno znanost.

Uporabnost citatnih indeksov Thompson-ISI je večja

v razvitih znanstvenih okoljih in v t. i. prevladujočih

(angl.

mainstream

) znanostih. Na znanstveni periferiji,

še posebej v majhnih državah v razvoju (v nadaljevanju

MDR) pa je evalvacijska funkcija citatnih indeksov

povsem omejena. Zastopanost časopisov in objavljenih

del, ki izhajajo iz MDR, je v bazah Thompson-ISI zelo

nizka, zato so citatni indeksi praktično neuporabni za

evalvacijo znanstvene učinkovitosti lokalnih avtorjev in

raziskovalnih institucij.

Avtorji citatnih indeksov, E. Garfield in sodelavci, so se

že od začetka zavedali te omejitve. Že zdavnaj so omenja-

li potrebo po izdelavi kompatibilnih informacijskih virov,

UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE

RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE U^INKOVITOSTI

Pero Šipka

Univerza Novi Sad

Center za evalvacijo v iz-

obraževanju in znanosti,

Beograd

Kontaktni naslov:

esipka

€sbb.co.yu

v katerih bi bili referirani časopisi lokalnega značaja in

bi služili kot dopolnilni (angl.

add-on

) viri za evalvacijo.

Tudi kasneje je bila v literaturi občasno poudarjena takš-

na potreba (npr. Russel in Galina, 1998). Kljub temu pa

je bilo možno do nedavnega registrirati le redke in spo-

radične poizkuse izdelave nacionalnih citatnih indeksov

(v nadaljevanju NCI). Določen prodor na tem področju

se je zgodil s pojavom kitajskih citatnih indeksov (Xin-

ning, Xin-ming in Xin-ning, 2001; Yishan, W. idr., 2004).

Mednarodno pozornost je pritegnil tudi SciELO, latin-

sko-ameriški regionalni arhiv časopisov v obliki polnih

besedil, ki je obenem namenjen evalvaciji (Packer, 2001).

Zdi se, da je odtlej realizacija ideje o potrebnosti NCI v

porastu. Celo nekatere države, ki so izrazito integrirane v

osrednji tok (angl.

mainstream

) znanosti – npr. Japonska

in Taivan – so objavile lastne NCI (Negishi, Sun in Shigi,

2004; Kuang-hua, 2004).

V Evropi je bilo nekako manj navdušenja za izdelavo

česa podobnega. Številne majhne evropske države, npr.

Nizozemska, Danska, Švica, sicer “velike” v znanosti

(May, 1997), so očitno zadovoljne s servisi ISI, ki so pr-

venstveno namenjeni velikim državam. Nekatere druge