OZ 2006/4

46 / 136

164 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Izvleček
Opisana so izhodišča za izdelavo SCIndeksa – srbskega citatnega indeksa. SCIndeks je zamišljen
na tak način, da ustreza obema “naravnima” zahtevama, ki sta prioritetni v majhnih državah v raz-
voju, kakršna je Srbija: mednarodni uveljavitvi domačih znanstvenih dosežkov in podpori t. i. ob-
jektivni, kvantitativni evalvaciji akademskih subjektov. Opisane so tehnične značilnosti SCIndeksa
in obravnavana je ekonomska upravičenost njegove izdelave in vzdrževanja. Končno so kratko
pojasnjeni razlogi za izdelavo regionalne baze s podobnimi značilnostmi na korporativni podlagi.
Ključne besede
SCIndeks, SCI, sistem znanstvenih informcij, evalvacija,
Abstract
The rationales for building SCIndeks: Serbian Citation Index are described. CIndeks was built as a
hybrid product designed to meet the two “natural” priorities of science in a small developing coun-
try such as Serbia: promoting national research results internationally and supporting non-arbitrary,
quantitative evaluation of academic entities. Basic technical features of SCIndeks are specified, and
economic justification for building a similar regional database as the joint venture is outlined.
Keywords
SCIndeks, SCI, scientific information system, evaluation,
CITATNI INDEKSI
Citatni indeksi proizvajalcev Thompson-ISI Science Ci-
tation Index (SCI), Social Science Citation Index (SSCI),
Arts&Humanities Citation Index (A&HCI) se masovno
in globalno uporabljajo kot viri za preiskovanje znan-
stvenih informacij in za evalvacijo znanstvenih entitet.
Kljub kritikam predstavljajo vpliven vir informacij,
brez katerega si je težko predstavljati sodobno znanost.
Uporabnost citatnih indeksov Thompson-ISI je večja
v razvitih znanstvenih okoljih in v t. i. prevladujočih
(angl. mainstream) znanostih. Na znanstveni periferiji,
še posebej v majhnih državah v razvoju (v nadaljevanju
MDR) pa je evalvacijska funkcija citatnih indeksov
povsem omejena. Zastopanost časopisov in objavljenih
del, ki izhajajo iz MDR, je v bazah Thompson-ISI zelo
nizka, zato so citatni indeksi praktično neuporabni za
evalvacijo znanstvene učinkovitosti lokalnih avtorjev in
raziskovalnih institucij.
Avtorji citatnih indeksov, E. Garfield in sodelavci, so se
že od začetka zavedali te omejitve. Že zdavnaj so omenja-
li potrebo po izdelavi kompatibilnih informacijskih virov,
UPORABA CITATNIH INFORMACIJ NACIONALNE IN REGIONALNE
RAVNI PRI EVALVACIJI ZNANSTVENE U^INKOVITOSTI
Pero Šipka
Univerza Novi Sad
Center za evalvacijo v iz-
obraževanju in znanosti,
Beograd
Kontaktni naslov:
esipka
v katerih bi bili referirani časopisi lokalnega značaja in
bi služili kot dopolnilni (angl. add-on) viri za evalvacijo.
Tudi kasneje je bila v literaturi občasno poudarjena takš-
na potreba (npr. Russel in Galina, 1998). Kljub temu pa
je bilo možno do nedavnega registrirati le redke in spo-
radične poizkuse izdelave nacionalnih citatnih indeksov
(v nadaljevanju NCI). Določen prodor na tem področju
se je zgodil s pojavom kitajskih citatnih indeksov (Xin-
ning, Xin-ming in Xin-ning, 2001; Yishan, W. idr., 2004).
Mednarodno pozornost je pritegnil tudi SciELO, latin-
sko-ameriški regionalni arhiv časopisov v obliki polnih
besedil, ki je obenem namenjen evalvaciji (Packer, 2001).
Zdi se, da je odtlej realizacija ideje o potrebnosti NCI v
porastu. Celo nekatere države, ki so izrazito integrirane v
osrednji tok (angl. mainstream) znanosti – npr. Japonska
in Taivan – so objavile lastne NCI (Negishi, Sun in Shigi,
2004; Kuang-hua, 2004).
V Evropi je bilo nekako manj navdušenja za izdelavo
česa podobnega. Številne majhne evropske države, npr.
Nizozemska, Danska, Švica, sicer “velike” v znanosti
(May, 1997), so očitno zadovoljne s servisi ISI, ki so pr-
venstveno namenjeni velikim državam. Nekatere druge