OZ 2006/4

50 / 136

168 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
jih, obranjenih tezah in disertacijah itd.), ker so po-
trebne v postopku evalvacije znanstvene učinkovitosti
in obenem pri normiranju podatkov v SCIndeksu;
• da predpiše sodelovanje z Zavodom za intelektualno
lastnino, Zavodom za statistiko in drugimi državni-
mi institucijami, ki sistematično zbirajo podatke o
znanstveni dejavnosti v državi, da bi bilo doseženo
generiranje skupnih kazalcev učinkovitosti in obenem
enotno normiranje podatkov.
Ko govorimo o samofinanciranju NCI, je jasno, da izgle-
di za nekaj takega v tranzicijski družbi niso prav veliki.
Vendar, gledano na daljši rok, tudi takšne možnosti ni
treba izključiti. Uresničljivost takšnega cilja je odvisna
od koncepcije proizvajalca oziroma od aktivnosti NCI kot
proizvoda za širši krog potencialnih uporabnikov. Bolj
kot od naročnika in financerja je to odvisno od države,
ker prav država odločilno vpliva na hitrost transformacije
znanstvenega sektorja in skupnega družbenega, še pose-
bej gospodarskega ambienta. S pospešenim normativnim
urejanjem področja uporabe evalvacije, še posebej me-
hanizma akreditacije akademskih institucij, lahko država
močno poudari avtoriteto NCI in ga naredi za atraktiven,
s tem pa tudi za komercialen proizvod. V takšnem okolju
je realno, da bi se privatne univerze, gospodarski subjekti,
mediji itd. postopoma priključili krogu zainteresiranih
subjektov (angl. stakeholders) in stalnih uporabnikov, s
tem pa tudi sofinancerjev NCI.
REGIONALNI CITATNI INDEKS
Samofinanciranje NCI ima več možnosti, če ga uporab-
ljajo tudi zunaj meja države, v kateri so ga razvili. Razvoj
baze SciELO (Packer, 2001) kaže, da imajo regionalne in
večnacionalne baze boljše možnosti za uveljavitev. To bi
lahko veljalo tudi za SCIndeks kot NCI države, ki jo ob-
krožajo države s podobno ravnijo znanstvene razvitosti, z
enakimi političnimi težnjami (k evropski integraciji) in s
sorodnimi jeziki. Gre za države, v katerih se, po travmat-
skih izkušnjah iz neposredne preteklosti, pospešeno vzpo-
stavljajo različne – tudi znanstvene – povezave, vključno
z avtorskim sodelovanjem, navzkrižnim objavljanjem in s
citatno izmenjavo. Integracija znanstvenih skupnosti Ju-
govzhodne Evrope je naraven prvi korak na poti njihove
integracije v evropski znanstveni prostor. Obstaja že vrsta
projektov, npr. Southeast European Era-Net (www.see.
), ki sledijo temu cilju. Eden od ciljev te iniciati-
ve je raziskovanje in pospeševanje obsega regionalnega
sodelovanja, nekateri, npr. Medical Research Initiative
South East – MedResIn
about.html), pa predvidevajo tudi izdelavo skupnih infor-
macijskih virov. CEON je v podporo takšnim težnjam že
leta 2004 sprožil pobudo za izdelavo regionalne citatne
baze na korporativni osnovi v šestih državah Jugovz-
hodne Evrope. Projekt z naslovom South-East European
Initiative Group for Scientific Information Exchange
(SEEInG SIX) takrat ni naletel na primeren odmev. Od
takrat pa se je klima za zbiranje partnerjev na regionalnih
projektih bistveno izboljšala, zato CEON načrtuje reakti-
viranje tega projekta. Določene možnosti za združevanje
pri projektu izdelave regionalnega citatnega indeksa daje
tudi bibliografski sistem COBISS in njegov pospešen
razvoj v zadnjih letih. V novi izdaji kot
predstavlja ta sistem potencialno zelo
pomembno komponento SZI v državah regije. Njegovo
povezovanje z nacionalnimi citatnimi indeksi, ki bi bili
medsebojno kompatibilni in komplementarni, bi lahko
prispevalo k nadaljnji nacionalni in tudi nadnacionalni
(evropski) integraciji lokalnih SZI.
S stališča evalvacije obstajajo še dodatni, povsem prak-
tični razlogi za izdelavo regionalnega indeksa. V državah
regije so za evalvacijske namene pretežno razviti meha-
nizmi in kriteriji za uporabo informacij iz citatnih indek-
sov ISI. Produktivnost in v nekaterih primerih tudi citira-
nost, realizirana v teh indeksih, se vrednoti na razčlenjen
in bolj ali manj podoben način. Številne države v regiji so
določile tudi status domačih časopisov v postopkih vred-
notenja. Ponekod, recimo v Srbiji, se nacionalni časopisi
vrednotijo na rigorozen način, upoštevaje bibliometrične
metode. Toda status del, objavljenih v časopisih sosednjih
ali bližnjih držav, ki se referirajo v kontroliranih med-
narodnih bazah (npr. Thompson-ISI), in status citatov v
takšnih časopisih ni urejen. V državah, kjer je to urejeno,
pa obstoječe rešitve niso skladne z doktrinarnimi sciento-
metričnimi zahtevami. V regionalnem citatnem indeksu bi
znanstvene skupnosti držav v regiji dobile instrument za
širšo znanstveno integracijo in obenem podlago za popol-
nejše in veljavnejše vrednotenje znanstvene učinkovitosti.
Reference
[1] Doreian, P. (1985). Structural equivalence in psychology journal
network, Journal of the American society for information science,
6, 411–417.
[2] Jeannin, P. in Devillard, J. (2002). What relevancy for the evalu-
ation of research in the social sciences? Contribution to the Euro-
pean Evaluation Society (EES) Conference, Seville, Spain.
[3] Kiefer, F., Mustajoki, A., Peyraube, A. in Vestergaard, E. (2004).
Building a European Citation Index in Humanities. Les revues en
sciences humaines et sociales, 69.
[4] Kuang-hua, C. (2004). The construction of the Taiwan Humanities
Citation Index. Online Information Review, 28, 410–419.
[5] May, R. (1997). The scientific wealth of nations. Science, 275,
793–7.
[6] Negishi, M., Sun, Y. in Shigi, K. (2004). Citation database for
Japanese papers: A new bibliometric tool for Japanese academic