55 / 136
M
173
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
FTE knjižničar
letno v EUR
Italija
25.803
Portugalska
7.831
Turčija
5.708
Madžarska
3.748
Češka Rep.
5.148
Mojca Dolgan Petrič in Melita Ambrožič sta iz primerjav
v študiji LIBECON2000 povzeli še naslednje ugotovitve:
• Slovenski študentje so v letu 2001 manj obiskovali
knjižnice kot njihovi kolegi v “razvitih” evropskih
državah. Vzrokov je več: prekratki odpiralni časi
slovenskih knjižnic, premajhno število čitalniških in
računalniških mest, premalo raznovrstnih knjižnični
storitev za uporabnike, zastarele didaktične oblike pe-
dagoškega dela, manjši obseg samostojnega, timskega
in projektnega dela študentov itd.
• Slovenski študenti so si v knjižnicah izposodili več
gradiva. Predvidevamo, da so slovenski študenti
pri oskrbi z literaturo v večji meri odvisni od svojih
knjižnic – sami kupujejo manj študijskega gradiva in
imajo na spletu manj študijskega gradiva v polnem
besedilu.
• Izkoriščenost knjižnične zbirke je bila v slovenskih
knjižnicah skoraj dvakrat večja.
• Prirast tiskanega gradiva je bil v evropskem povprečju
(1 enota na uporabnika).
• Število uporabnikov na eno računalniško mesto je bilo
v Sloveniji skoraj petkrat večje od povprečja razvitih
evropskih držav.
• Število aktivnih članov na zaposlenega je bilo nekoli-
ko nad evropskim povprečjem.
• Visokošolske knjižnice razvitih evropskih držav so na
aktivnega uporabnika prejele skoraj trikrat več sred-
stev kot slovenske visokošolske knjižnice.
• Izdatki za nakup gradiva na aktivnega uporabnika so
bili v Sloveniji dvakrat manjši, kot je bilo evropsko
povprečje.
PERSPEKTIVE
Knjižnice so ključne institucije informacijske in na zna-
nju temelječe družbe. Njihova vloga se iz dneva v dan
širi, kljub paradoksu, na katerega opozarja Christine
Borgman, da so vedno manj vidne in vse bolj vgrajene
v dejavnost drugih subjektov, kot so univerze, državne
uprave, razvojni centri, IT podjetja itd. Vendar se s tem
spreminja zgolj način delovanja, knjižnice pa so že prej
predstavljale “intelektualno infrastrukturo” za svoja ožja
in širša okolja. Prihaja čas, ko se bo vidno zmanjšal fi-
zični obisk knjižnic, toda uporaba njihovih storitev se bo
“online” močno povečala. To ne bo preprosta posledica
novih elektronskih naprav, ampak predvsem razvoja
informacijske dejavnosti, ki jo opravljajo knjižničarji in
informatiki odmaknjeno od oči uporabnikov.
Ne bo se zmanjšal
pomen zbirke
in v zmoti živijo ti-
sti, ki predvidevajo, da bodo prišli do virov znanja brez
lastnega truda. “Koherentna zbirka” (gl. Lynch) je na-
mreč vir kot celota in vstop vanjo zagotavlja veliko več
kot predstavlja sama kopica dokumentov. Zakaj bi sicer
neka (sosednja) univerza potrošila velik denar za odkup
Popperjeve zbirke? V prihodnosti nas čaka zahtevno
ovrednotenje naših zbirk, ki niso nastajale same od sebe,
ampak v povezavi z določenimi znanstvenimi koncepti
in so jih skrbno izbirali znanstveniki, ki so vedeli, kaj
hočejo. Že sama struktura teh zbirk predstavlja neko zelo
redko znanje, ki bi ga končno morali upoštevati tudi pri
zasnovi novih kurikulov, saj prinaša konkurenčno pred-
nost. Ampak, najprej je treba vedeti, kaj sploh imamo na
knjižnih policah in koliko tega je že v digitalni obliki. In
digitalizacija omogoča tudi integriranje arhivskih, muzej-
skih, galerijskih in drugih zbirk, ki so potrebne pri študiju
in raziskovanju.
Za slovensko visoko šolstvo je povsem jasno, da knjižnica
zunaj
sistema COBISS
sploh ne more v polni meri iz-
polnjevati svojega poslanstva. Delovanje v sistemu je že
pred “digitalno ero” prinašalo velike prednosti, v pogojih
IKT pa kakovostnih knjižničnih servisov brez razvitega in
standardiziranega informacijskega sistema sploh ni. IZUM
ta razvoj podpira z novo generacijo orodij COBISS3, vo-
dilne knjižnice pa se pospešeno razvijajo v smeri digitalnih
knjižnic. Na ta način bodo knjižnice lahko izkazale svoje
prednosti pred drugimi iskalniki informacij in znanja, saj
razpolagajo s konsistentnimi in zanesljivimi metapodatki,
ki vsebujejo nenadomestljivo dodano vrednost v primerjavi
s poplavami neselektivno ponujenih informacij. Zato pa so
potrebni še nadaljnji napori pri razvoju in uresničevanju
standardov za obdelavo gradiva.
Za transparentnost in uporabo znanja, ki se generira v raz-
iskovalnem procesu na univerzah je še posebej pomemb-
no sprotno spremljanje rezultatov raziskav v
bibliografi-
jah raziskovalcev in v sistemu SICRIS.
V tem se kaže
koristnost sistema COBISS, saj omogoča nadgradnjo,
brez katere si ni mogoče več predstavljati poštenega vred-
notenja dosežkov, uspešnega sistema financiranja znano-
sti, izvolitvenega sistema na univerzah, prenosa znanja v
prakso, mednarodnega znanstvenega sodelovanja itd.
Dostop do elektronskih virov
bo treba olajšati tudi s
hitrejšimi povezavami, ureditvijo avtorskih pravic in z
učinkovitim informacijskim opismenjevanjem. Knjižnice
bodo gotovo pridobile tudi izdajateljske naloge in se bodo
močno zbližale z založniki, še posebej pri elektronskih
publikacijah. Že danes večina slovenskih visokošolskih