M
179
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
zastarela.
Zaradi pomanjkanja finančne podpore
povzroča uvajanje novih informacijskih tehnologij
knjižnicam velike težave
. Poleg tega knjižnice sploh
ne
prejemajo sredstev za
zaščito knjižničnega gra-
diva
, npr. vezavo, konzerviranje in restavracijo ali za
preprečevanje katastrof.
Sodobna knjižnična pravila narekujejo, da moramo spre-
jeti enotno strategijo za razvoj univerzitetnih knjižnic, ki
se osredotoča na vzpostavitev komunikacijskih povezav
med knjižnicami, integrirane knjižnične sisteme in po-
datkovne baze za medknjižnično izposojo, če želimo
zadovoljiti potrebe informacijske družbe in vzpostaviti
enoten evropski izobraževalni prostor. Knjižnice morajo
uvesti nove organizacijske modele za dostop do znanstve-
nih publikacij, ti modeli pa morajo vsebovati učinkovite
mehanizme za upravljanje z denarnimi sredstvi in infor-
macijskimi viri posameznih knjižnic in knjižnic v skupi-
nah. Nujno moramo uskladiti postopek sodelovanja med
knjižnicami in ustanoviti konzorcije za skupno uporabo
elektronskih virov in publikacij.
Bolgarija trenutno še nima
državne strategije ali delujo-
čih normativnih dokumentov, ki bi uredili delo, naloge
in vlogo univerzitetnih knjižnic
pri razvoju na področju
izobraževanja in znanosti in pri izgradnji informacijske
družbe, ki temelji na znanju. Na Ministrstvu za izobraže-
vanje in znanost za to področje ni dodeljenega oddelka,
niti enega samega strokovnjaka, ki bi skrbel za koordina-
cijo sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami.
V preteklih letih so osnovni
mehanizem za pospeševa-
nje razvoja univerzitetnih knjižnic
predstavljale skupne
pobude z rektorsko komisijo in sodelovanje v držav-
nih in mednarodnih programih in projektih
.
Leta 1999 je Univerzitetna knjižnica “Sv. Kliment Ohrid-
ski” s podporo razvojnega sklada za umetnost in programa
PHARE izvedla projekt z naslovom “Vzajemni katalog
bolgarskih univerzitetnih knjižnic in znanstvenih organiza-
cij”, ki predstavlja začetek izgradnje
enotnega informacij-
skega okolja
. Vzajemni elektronski katalog vsebuje bi-
bliografske kataloge Univerzitetne knjižnice “Sv. Kliment
Ohridski”, knjižnice Univerze za državno in svetovno go-
spodarstvo v Sofiji, knjižnice Univerze v Šumnu “Episcope
Konstantin Peslavsky” in univerze Burgas Free University.
Katalog je v prostem dostopu tudi za druge uporabnike na
spletnem naslovu
http://nsk-libsu.uni-sofia.bg.Izvedli smo tudi nekaj drugih projektov za vzpostavitev
vzajemnega kataloga na regionalni ravni, kot sta Aka-
demska regionalna knjižnično–informacijska mreža za
severovzhodno Bolgarijo
(http://library.ru.acad.bg/abss)
in Vzajemni katalog visokih šol v Plovdivu (http://lib.
pu.acad.bg/ABCW/abs.htm). Najosnovnejši pogoj za
takšno sodelovanje je uporaba
istih ali kompatibilnih
programskih rešitev in programskih okolij, ki bodo
omogočile izboljšanje kakovosti informacij in priso-
tnost knjižnic v vzajemnem spletnem portalu.
Univerzitetne knjižnice imajo v Bolgariji
zelo bogato
skupno tradicijo
. Leta 1978 je bil pod vodstvom univer-
zitetne knjižnice “Sv. Kliment Ohridski” ustanovljen Svet
direktorjev visokošolskih knjižnic. Kot nadaljevanje in
obogatitev te izkušnje je Univerzitetna knjižnica leta 2000
ustanovila Zvezo univerzitetnih knjižnic (AUL). Glavna
naloga te zveze je določiti skupno strategijo, uporabiti raz-
lične metode za financiranje knjižnic, tako na državni kot
na zasebni ravni, utrjevati vlogo knjižnic kot informacij-
skih in izobraževalnih institucij, kar je osnovni pogoj za iz-
gradnjo sodobne informacijske kulture in varnost prostega
pristopa informacij znotraj visokega šolstva, in zagotoviti
prisotnost univerzitetnih knjižnic v postopku izobraževa-
nja, poučevanja in znanstvenega raziskovalnega dela.
Poslanstvo Zveze univerzitetnih knjižnic (AUL)
je po-
moč pri izboljšanju in razvoju knjižničnih in informacij-
skih storitev v bolgarskem visokem šolstvu, stabilizacija
profesionalnih odnosov v skupnosti strokovnega kadra
univerzitetnih knjižnic in pridobitev najpomembnejše vlo-
ge v informacijski družbi. Osnovne naloge AUL so zaščita
skupnih interesov univerzitetnih knjižnic in reševanje
težav v zvezi z njihovim statusom, lokacijo, financiranjem
in prehodom v digitalne knjižnice, ki so danes naraven in
pomemben sestavni del razvoja izobraževalnega sistema
v Bolgariji. Pomembna naloga AUL je tudi vzpostavitev
mednarodnega sodelovanja z univerzitetnimi knjižnicami
iz Evrope in celega sveta. Zveza univerzitetnih knjižnic v
Bolgariji ima tudi svojo spletno stran s številnimi infor-
macijami o izpeljanih projektih in iniciativah na spletnem
naslovu
http://www.libsu.uni-sofia.bg/aub.Posplošeno bi tako lahko rekli, da so imele univerzitetne
knjižnice v Bolgariji v zadnjih 16 letih precej težavno pot,
a so veliko problemov tudi že rešile. Pomembno je, da smo
sprejeli nekaj dobrih odločitev in začeli številne konstruk-
tivne projekte. Knjižničarji iz akademskih knjižnic so ob
soočenju s številnimi novi izzivi dokazali visoko stopnjo
profesionalnosti in prilagodljivosti. K tem pozitivnim re-
zultatom je pripomoglo tudi aktivno sodelovanje z drugimi
pomembnimi knjižnicami v državi, z Zvezo knjižničnih in
računalniških strokovnjakov in Društvom knjižničarjev.
Naša želja za prihodnost je le, da bi se državne institucije
bolj intenzivno ukvarjale s težavami visokošolskih knjiž-
nic in zagotavljanjem knjižnično-informacijskih storitev.
Iz angleščine prevedla Petra Borovšak.