OZ 2006/4

59 / 136

M
177 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Tudi novoustanovljene zasebne univerze so zelo raz-
lične. Imamo univerze z močno finančno podporo, kot
so University of New York, Universiteti Marin Barleti,
Universiteti Kristal in še nekatere druge, ki so knjižnice
zgradile skupaj z univerzo in so zelo ponosne na to, da
lahko svojim študentom nudijo kakovostne knjižnične
storitve. Revnejše univerze so mnenja, da morajo še nekaj
let počakati, preden lahko študentom ponudijo ustrezno
knjižnično infrastrukturo in storitve. Knjižnice bogatejših
univerz so opremljene z računalniki in nekatere, kot npr.
University of New York, ponujajo celo spletni dostop do
svojih knjižnic. Nobena od teh knjižnic ni vključena v
knjižnično mrežo, kot je .
Vsi zgoraj našteti dejavniki se odražajo v različnih po-
gojih v različnih univerzitetnih in fakultetnih knjižnicah.
Nekatere med njimi, kot je npr. knjižnica Univerze v Kor-
ci “Fan Noli”, se spopadajo s hudimi težavami. Zgradba,
v kateri se nahaja ta knjižnica, je v zelo slabem stanju in
vsi vemo, kakšno škodo lahko vlaga povzroči knjigam.
Druge knjižnice, kot je npr. knjižnica Univerze v Skadru,
so bile pred kratkim obnovljene, kar daje knjigam boljše
pogoje za “življenje”. Številne knjižnice so svoje siste-
me že poskušale računalniško avtomatizirati. Tiste, ki
jim je ta podvig uspel, uporabljajo različno programsko
opremo, ki so jo pridobili na različne načine, npr. z iz-
posojo. Nekateri uporabljajo programsko opremo, ki ne
zadostuje njihovim potrebam, ker podatkovne baze niso
kos obsegu knjižničnih zbirk. Postopek računalniškega
opismenjevanja je v različnih fazah, prepuščen je izključ-
no knjižničnemu osebju, med katerim nima računalniških
strokovnjakov. Knjižničarji se nedvomno zelo trudijo,
ljubijo knjige, so strokovnjaki na svojem področju, ne pa
tudi na področju informacijske tehnologije. Hkrati v Al-
baniji primanjkuje usposobljenih računalniških strokov-
njakov. Tisti, ki si naberejo nekaj delovnih izkušenj, se po
nekaj letih izselijo v Kanado. Zaradi načina financiranja
univerz, te ne morejo kar tako zaposliti računalniških
strokovnjakov, kar se kaže med drugim tudi tako, da ne-
katere univerze v seznamu delovnih mest nimajo pred-
videnega niti enega skrbnika sistema. Tudi če jim uspe
takšno delovno mesto ustvariti, je plačilni sistem tog,
tako da univerze na to mesto ne morejo zvabiti kakovost-
nega strokovnjaka. V njihovih računalniških sistemih in
lokalnih mrežah torej vlada anarhija, pestijo jih številne
okužbe z računalniškimi virusi, vse to pa otežuje dostop
do interneta preko zasebnih ponudnikov internetnih sto-
ritev, za katerega plačujejo (do sedaj še nimamo akadem-
ske mreže, ki bi dobivala dovolj denarne podpore ali bi
sploh delovala).
Univerze se trenutno borijo za sklenitev odločitve za
vstop v saj bi IZUMAlbaniji tako lahko
pomagal s svojim znanjem in ponujenimi rešitvami. Rek-
tor Univerze v Tirani poskuša, ob podpori predsednika
rektorske konference, vzbuditi pozornost vlade, ki naj bi
v albansko nacionalno politiko sprejela integracijo alban-
skih univerz v sistem . Žal univerze te od-
ločitve ne morejo sprejeti same, zato bo treba počakati na
odločitev vlade. Svet knjižnic bo moral sklicati sestanek
in se nato odločiti, kako naprej, na Ministrstvu za kulturo
pa so mi povedali, da še nimajo termina, kdaj naj bi se to
zgodilo.
TRANSPARENTNOST UNIVERZ
V skladu z bolonjsko deklaracijo bodo albanske univerze
podvržene tudi postopku evalvacije in akreditacije. V ta
namen je bila ustanovljena posebna agencija, ki je že za-
čela sestavljati kriterije za oceno. Delo na tem področju se
je šele začelo, in trenutno še ni poskusov izdelave siste-
ma za kvantitativno ocenjevanje, kot bi bil npr. točkovni
sistem. V trenutno izdelanem sistemu za ocenjevanje so
univerzitetne knjižnice sicer eden izmed kriterijev, vendar
je dovolj že to, da univerza knjižnico sploh ima. Prav tako
nimamo sistema za ocenjevanje znanstvenoraziskovalnega
dela. Kolikor je znano, se je izdelave podatkovne baze,
ki bo vsebovala vso raziskovalno delo osebja, lotila samo
Univerza v Tirani, podatki pa bodo že kmalu dostopni na
spletni strani univerze. Ker pa gre tukaj le za informacijski
sistem, ki ga ne moremo uporabljati v namen evalvacije, si
hkrati s pomočjo rektorja Univerze v Tirani prizadevamo
za vzpostavitev in uporabo albanskega informacijskega
sistema o raziskovalni dejavnosti (CRIS), ki se bo ime-
noval Sodelovanje in medsebojna odvisnost
sistemov in COBISS je nedvomno še dodaten
razlog, zakaj je sistem za nas preferenčna
rešitev.
Razvoj na področju visokega šolstva je povečal potrebo
po modernizaciji nacionalnih knjižničnih sistemov v celo-
tni regiji, zato smo prepričani, da ne moremo več zaprav-
ljati časa z zapostavljanjem vpeljave sistema COBISS in
naše integracije v
Iz angleščine prevedla Petra Borovšak.