M
175
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Izvleček
Nova Albanija je podedovala državno dirigiran visokošolski sistem, ki je razpadel, današnje uni-
verze pa nastajajo in se razvijajo v neurejenih razmerah in ob nezadostnem financiranju. Knjižnice
so še najbolje organizirane, čeprav zelo skromne. Njihovo povezovanje je na začetku in univerze
si močno prizadevajo za uvedbo knjižničnega informacijskega sistema COBISS in za vključitev
v
COBISS.Net. S tem bi bil omogočen tudi nastanek
E-CRIS.AL, kar bi povečalo transparentnost
znanstvenega dela.
Ključne besede
bolonjski proces, albanske univerzitetne knjižnice,
COBISS.Net, E-CRIS.ALAbstract
Contemporary Albania inherited a government-managed higher education system, which eventually
collapsed. Universities are emerging and developing in an unregulated environment with insuffici-
ent financial support. The libraries, though still very “modest”, are the ones that have achieved the
highest level of organisation. They, however, are still at the beginning of exploring the possibilities
of linking with each other. Universities are endeavouring to join
COBISS.Netand introduce the
COBISS library information system. This would enable the national research information system
E-CRIS.ALto be set up, and make research much more transparent.
Keywords
Bologna process, Albanian university libraries,
COBISS.Net, E-CRIS.ALUVOD
Rada bi poudarila in vas hkrati opozorila, da je to, kar
bom povedala, resnično in izključno samo moje osebno
mnenje, ki odraža moja opazovanja trenutnega položaja
in zaključke, ki sem jih pridobila s pomočjo stikov in
diskusij s knjižničarji, drugimi kolegi, dekani in rektorji
univerz, parlamentarnimi poslanci ter politiki. Upam si
trditi, da gre za pravično oceno, ta trditev pa temelji na
mojem poklicnem ozadju; sem akademik, ki proučuje
kompleksne sisteme, in čigar edino zanimanje za knjižni-
ce je zanimanje s stališča uporabnika.
Letošnja konferenca COBISS se bo ukvarjala z vlogo
knjižnic v informacijskem okolju visokega šolstva, in to
v času, ko so naše univerze v postopku preoblikovanja,
ki ga s seboj prinaša bolonjska deklaracija. Sprejetje bo-
lonjske deklaracije bo ustvarilo nekakšno “panevropsko”
izobraževalno okolje. Tako kot ta postopek transformacije
razumem sama, je proces zelo podoben tistemu v sever-
noameriškem izobraževalnem sistemu ob sprejetju spora-
UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V ALBANIJI
Margarita Ifti
Univerza v Tirani
Kontaktni naslov:
margarita.ifti
fshn.edu.alzuma o prosti trgovini v Severni Ameriki (NAFTA), ki je
odprl vse trge, vključno z izobraževalnim.
Albanija se je tako znašla v dokaj nenavadni situaciji, raz-
loge za to pa gre iskati v novejši zgodovini naše države. Od
komunističnega režima je podedovala sistem visokošol-
skega izobraževanja, ki so ga sestavljali državna univerza,
institut visokih umetnosti ter številni manjši visokošolski
instituti. Leta 1991, po študentskih protestih, povezanih z
imenom tiranske univerze (takrat še poimenovane po En-
veru Hodži), se je Univerza v Tirani razcepila v dve ločeni
univerzi; prva je bila usmerjena v znanost in se je imenova-
la Univerza v Tirani, druga pa se je osredotočila na inženir-
stvo in dobila ime Politehnična univerza v Tirani. Kasneje
so tudi instituti postali univerze. Žal se je to zgodilo ob
neprimernem času, ko se je država spopadala z ogromnimi
gospodarskimi težavami, albanska vlada pa intelektualcev
ni mogla prepričati, da bi ostali v Albaniji. Tako je prišlo
do morda največjega bega možganov v Vzhodni Evropi.
Za univerze je postalo samo vzdrževanje standardov iz-
obraževanja nemogoče, o izboljšanju pa niso mogle niti