204
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
ustanove in na ta način zadovoljevala potrebe profesorjev in
študentov novosadske univerze.
Model, po katerem so državne univerze gradile svojo knjiž-
nično mrežo, v kateri so bile univerzitetne in fakultetne
knjižnice, se za sedaj ni prenesel na privatne univerze. Pri-
vatne univerze imajo običajno eno samo glavno knjižnico
(to pomeni, da težijo k temu, da bi jo imele). Ali bo obstajala
tudi posebna fakultetna knjižnica, je stvar osebne odločitve
uprave določene fakultete (npr. na Univerzi Union ima Pra-
vna fakulteta svojo posebno knjižnico, ki je samostojna glede
na druge fakultete). Kar se tiče članstva v Virtualni knjižnici
Srbije, so tri privatne univerze polnopravne članice, z raz-
lično stopnjo uporabe Cobissovih programov (Univerza BK,
1
Pravna fakulteta Univerze Union in Singidunum), medtem ko
imajo z Univerzitetno knjižico “Svetozar Markovič” podpi-
san sporazum o kolektivnem članstvu štiri privatne univerze
(Megatrend, Singidunum, BK in Union). Ta sporazum zago-
tavlja njihovim študentom uporabo univerzitetne knjižnice v
okviru njenih standardnih storitev, ki vsekakor niso majhne.
Vprašanje koordinacije knjižnične dejavnosti v tako razpršeni
in neenakomerni mreži je zel specifično in težko uresničljivo,
vendar je tudi vsako deljenje knjižnične mreže v dve ločeni
skupini, ki bi ju tvorili knjižnična mreža privatnih in knjiž-
nična mreža državnih univerz, po našem strokovnem mnenju
nedopustljivo. Nasprotuje modelu izgradnje enotnega sistema
informiranja, ki je lastno knjižničarstvu že več kot sto let.
Problem koordinacije knjižnično-informacijske dejav-
nosti na privatnih univerzah je vsekakor večji kot na
državnih. Predvsem je njihova knjižnično-informacijska
mreža slabo razvita. Težko je pričakovati koordinacijo v
sistemu, ki je šele v nastajanju, ali še bolj natančno, je v
nastajanju šele na polovici privatnih univerz.
Koordinacija med državnimi in privatnimi fakultetami je
prav tako nejasna in spet v domeni posameznih iniciativ.
Zakonska regulativa, v resnici tudi ta šele v nastajanju, ne
predvideva možnosti sodelovanja privatnih in državnih
knjižnic. Če bi knjižnična mreža državnih univerz, kot sta-
rejša in bolj organizirana, hotela ponuditi knjižnični mreži
privatnih univerz programe za sodelovanje, bi morala imeti
svoje razvojne programske dokumente pripravljene za ne-
kaj let vnaprej. Tega za sedaj nima nobena univerza.
Virtualna knjižnica Srbije (VBS) je dobra oblika interesne-
ga povezovanja in koordinacije mreže privatnih in državnih
fakultet. Večina privatnih univerz, ki imajo formalno usta-
novljene knjižnice, je te svoje knjižnice včlanila v VBS.
S tem je VBS za knjižnično mrežo Srbije enkraten pojav.
Uporabnikom so dostopne informacije iz cele knjižnične
mreže Srbije, skozi knjižnično mrežo privatnih univerz pa
se prenašajo standardi knjižničnega in informacijskega dela
kot tudi skozi druge dele knjižnične mreže Srbije.
PROGRAMI KOORDINACIJE
Koordinacija v okviru knjižnične mreže univerz se v
glavnem odvija okrog treh programov, vezanih na nabavo
publikacij, avtomatizacijo dela in izobraževanje uporab-
nikov. To so:
• Kobson
2
– program koordinirane nabave vglavnem
elektronskih virov in baz podatkov,
• VBS (Virtualna knjižnica Srbije)
3
– program avtoma-
tizacije knjižnične dejavnosti in knjižničnega sistema
na splošno,
• ZBUS (Zveza univerzitetnih knjižnic Srbije)
4
– strokovna
organizacija, ki predvsem koordinira izobraževalne pro-
grame zaradi izobrazbe knjižničarjev in uporabnikov.
Prva dva programa sta širšega, nacionalnega pomena, vendar
je mreža visokošolskih knjižnic ena od pomembnih ciljnih
skupin obeh programov, pa je zato v obeh primerih Zveza
tudi soustanoviteljica konzorcija, ki upravlja te programe.
Kobson
Program koordinacije nabave se je začel, kot v mnogih
drugih centrih, v zgodnjih sedemdesetih letih s programi
koordinirane nabave predvsem časopisov. Po vsem sodeč
je ta tradicija najmočnejša, pa je tudi danes v Srbiji pro-
gram z največjo mero koordinacije Kobson. Iniciativa za
formiranje Konzorcija je bila dana novembra 2001, po-
budniki pa so bili upravniki vodilnih znanstvenih knjižnic
v Srbiji kot tudi predstavniki Zveze univerzitetnih knjiž-
nic in Zveze knjižnic v Srbiji.
Statistika uporabe tega sistema je impresivna. Najdemo jo
na spletnem mestu samega sistema in čeprav so podatki
malo zastareli (za leto 2004), govorijo o intenzivni upora-
bi tega sistema. S posebnim sporazumom je del informa-
cij iz sistema Kobson vključen v servis Google Scholar.
Še posebej je pomemben napor tega konzorcija, ki posre-
duje informacije o znanstveni dejavnosti v Srbiji. Tako se
preko povezave “Znanost v Srbiji” lahko vidi:
• Spisek člankov naših avtorjev v servisu Web of Scien-
ce od leta 2000. Kriterij za izbor del, ki pripadajo tej
bazi, je oblikovan tako, da so iz WoS prevzeti vsi tisti
članki, v katerih so avtorji navedli naslov institucije v
Srbiji kot svojo afiliacijo.
• Seznam srbskih časopisov, ki so referirani v tujih ba-
zah podatkov.
• Popis srbskih online elektronskih časopisov, dostop-
nih (133) iz 12 časopisov z DOI številkami (oznaka,
ki vzpostavlja vez do spletne strani, na kateri je doku-
ment ali članek iz časopisa).