OZ 2006/1-2

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2

se zanje pogosto sploh ni vedelo. To velja npr. za zelo po-

membno medicinsko knjižnico iz 17. st.. akademika Marka

Grbca, ki je bil eden od ustanoviteljev knjižnice.

Zelo zanimiva je nepopisana zbirka opernih libretov, za-

radi katere je naša knjižnica vpisana v svetovni seznam

glasbeno pomembnih knjižnic. Gre za besedila brez not in

torej le pogojno za glasbeno gradivo. Knjižničar Thallme-

iner, ki je bil glasbenik, je zbral okoli 100 drobnih knjižic,

kakršne ljudje običajno zavržejo, podobno kot delamo z

gledališkimi listi. Prvi popis teh zvezkov je vzbudil v sve-

tu velik interes, zato so se muzikologi lotili natančnejšega

popisa, ki je danes tiskan v italijanski publikaciji. In tako

vemo, da je v zbirki kar nekaj svetovnih unikatov. Knji-

žice so bile tiskane v Ljubljani, še bolj iskane pa so bile

tiskane na Češkem, v Avstriji, Italiji. Vprašanje je, koliko

takih posebnosti bi še lahko našli v našem starem fondu,

če bi kdo hotel in znal odkrivati neznane stvari?

Sam sem naredil zasilni katalog rokopisov, ki so jih naši

akademiki “operozi” – ustanovitelji knjižnice – zapustili

za seboj. Najbolj znani so rokopisi Gregorja Dolničarja

in med njimi rokopis opisa ljubljanske stolnice, ki je izšel

natisnjen v latinščini in tudi v slovenskem prevodu. Takš-

ni “študijski zvezki” prošta Prešerna, Dolničarjev in še

koga so se k sreči ohranili in so na grobo popisani, da jih

je sploh mogoče najti.

Če sedaj zapustimo staro dvorano in se preselimo v tisti

del, ki je povezan s stvarmi, ki jih je prikazala gospa Maj-

da, je treba omeniti še veliko poznejših rokopisov, zlasti

slovenskih pridig, prevodov svetega pisma itd. Sicer

nam je hiša omogočila, da smo to gradivo razdelili v dve

nadstropji in so se podvojile možnosti shranjevanja. Ob

zbirki verskega tiska je mnogo rokopisov, ki še v celoti

čakajo na obdelavo. Med njimi so tudi rokopisni listi, npr.

Slovenska lipa. Neobdelanega gradiva je skratka še za

eno celo generacijo katalogizatorjev.

V nadaljevanju “stare” knjižnice je “duhovna” knjižnica

s teološko literaturo iz 19. stoletja, ki je za silo obdelana.

Katalogiziral jo je France Ušeničnik, brat bolj slavnega

Aleša. Pisal je kartotečne listke in katalog je še vedno

uporaben. Kasneje je v tej knjižnici delal tudi znameniti

France Grivec. Med obema vojnama so kataloge še raz-

širjali. So pa vsi katalogi avtorski in ni nobenega stvarne-

ga kataloga. Postavitev knjig je urejena po sukcesiji.

Tretji del, ki danes še ni bil posebej omenjen, je t. i. “ci-

rilska” knjižnica z literaturo, ki so jo zbirali bogoslovci

sami v 19. stoletju, ko so začutili, da je “stara” knjižnica

zgolj latinska in nemška, V slovanskem navdušenju so

navezali stike s teologi na Češkem, Slovaškem, v Ukra-

jini idr. Tako je v hišo prišlo veliko literature, ki je danes

zanimiva tudi zato, ker je verjetno drugod v Sloveniji ni.

Vse to bo treba enkrat popisati in spomnim se, da sem

tam našel tudi kakšno romunsko knjigo, ko so tam še

pisali v cirilici. V tej isti knjižnici so tudi novejše knjige,

ki niso teološke (literarne, filozofske, zgodovinske); tudi

te bo treba obdelati, zlasti še, ker mnoge segajo pred leto

1800. Verjetno nas čakajo kakšna lepa odkritja.

Mag. Fanika Kranjc-Vre~ko: Od samih za~et-

kov v sistemu COBISS

Žal sem edina iz mariborske škofije, čeprav bi bil še kdo

drug poklican, da bi kaj več povedal o našem starejšem

fondu. Omejila se bom na delovanje mariborske teološke

knjižnice, pri čemer moram nujno orisati njeno zgodovi-

no.

Sedanja teološka knjižnica Maribor ima dvojno vlogo: je

visokošolska knjižnica in hkrati specialna knjižnica – kul-

turni spomenik. Hranimo raznovrstno gradivo, od knjig,

ki jih je prinesel škof Slomšek leta 1859 iz Labotske do-

line, do sodobnih zbirk. Kot je poudaril dr. Glavan, mora-

mo upoštevati funkcijo knjižnice in v našem primeru gre

za spoj muzejskega dela in sodobnega informacijskega

centra, kar mora biti današnja visokošolska knjižnica.

Ker govorimo o vključevanju cerkvenih knjižnic v sistem

COBISS, moram povedati, da je škofijska teološka knjiž-

nica ena od prvih treh knjižnic, ki so začele graditi sistem

COBISS v Sloveniji. Leta 1988 je bil dr. Ivan Rebernik iz

Rima pobudnik, da bi se knjižnica priključila v neki raču-

nalniški sistem in takrat je RCUM ponudil možnost, da se

pridružimo univerzitetnim knjižnicam. Jakob Emeršič je

kot knjižničar mariborske škofijske knjižnice takrat pre-

dano sodeloval v tem projektu. Gospa Tomažič bi sicer

imela na naše začetne zapise velike pripombe, ker so bili

skromni, a takrat nam je šlo za to, da čim več fonda vne-

semo v vzajemni katalog.

Knjižnica je po letu 1988 na široko odprla svoja vrata

uporabnikom, dotlej pa je bila namenjena le za “cerkve-

no rabo”. To je omogočil odprt online katalog in od ta-

krat nas obiskujejo študentje vseh mariborskih fakultet.

Danes knjižnica ni več škofijska, pač pa jo je nadškof

dr. Kramberger predal v upravljanje mariborski enoti

teološke fakultete. Glede na to smo v čudnem položaju,

da mariborska škofijska knjižnica spada pod ljubljansko

univerzo. Zaposleni sva dve delavki, obe imava licen-

co in opravljava vsa dela, ki so značilna za sodobno

knjižnico. Sproti obdelujemo tudi starejše gradivo, ki

ga je v naši knjižnici okoli 15.000 enot (celoten fond

ima 82.700 enot). Nimamo pa človeka, ki bi se posebej

ukvarjal s starejšim gradivom. Če kdo zahteva knjigo iz

tega fonda, jo damo v čitalnico in kasneje skatalogizira-

mo – po tej poti starejše knjige pridejo v vzajemno bazo

COBIB.SI