40 / 70
36
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Glede cerkvenih knjižnic že imamo izkušnje, saj sta BMS
in Biblioteka eparhije Bačke sodelovali. Sklenili smo do-
govor, po katerem bodo knjižničarji iz BMS v eparhijski
knjižnici obdelovali njihovo gradivo. Pri njih ni nikogar,
ki bi bil strokovno usposobljen za to delo. Opravljeno je
že urejanje fonda: razmestitev, signiranje, inventarizacija.
Potem se to gradivo zloži v posebne zaboje in prenese v
oddelek za stare in redke knjige v BMS, saj obdelava teče
v prostorih BMS. Za vsako knjigo je dana garancija in nič
se ne more izgubiti. Na ta način je bilo doslej obdelanih
okoli 5.000 publikacij iz Biblioteke eparhije Bačke. Med
njimi je več kot polovica raritetnih publikacij, pisanih v
srbščini, precej pa tudi v nemščini. Zajete pa so tudi so-
dobne publikacije, saj gre za živo knjižnico.
Nobene cerkvene knjižnice pa še nismo vključili v sistem
COBISS na način, kot se dogaja v Sloveniji, da bibliote-
kar pridobi licenco in samostojno začne obdelovati gradi-
vo. Za takšen pristop bo potrebno v Srbiji še veliko časa,
ker je obdelava starih redkih knjig od nekdaj v pristojno-
sti obeh pooblaščenih knjižnic. Tudi sama cerkev pričaku-
je, da bo delo na enak način teklo tudi v prihodnje. Morali
pa bomo rešiti problem sigle, da bo iz kataloga jasno, kje
se knjiga dejansko nahaja, pod katerimi pogoji je možen
dostop itd. Narodna biblioteka Srbije (NBS) se glede tega
dogovarja z Bilioteko Patriaršije in s knjižnico teološke
fakultete v Beogradu. Obe knjižnici sta se želeli vključiti
kot članici v sistem COBISS, vendar nimata usposoblje-
nih knjižničarjev. Ko bo to urejeno, bo tudi v Srbiji več
možnosti zajemanja starih redkih knjig v COBISS.
V NBS že dolgo obstajajo projekti popisovanja samo-
stanskih in cerkvenih fondov. V zadnjem obdobju je glede
tega nastala posebna situacija, ker je del gradiva kosov-
skih samostanov in cerkva prenesen v hrambo v Beograd,
zato so se odločili, da to gradivo mikrofilmajo oziroma
skenirajo ter vnesejo v bazo podatkov COBIB. S tem se
odpira tudi vprašanje digitalizacije, o čemer na okrogli
mizi nismo govorili, je pa jasno, da je COBISS najboljša
osnova za delo na tem področju. Upam, da bodo prido-
bljene izkušnje z digitalizacijo gradiva v NBS in BMS
koristne tudi za Slovenijo.
Kot rečeno, obdelujemo stare redke knjige v vseh jezikih,
razlika je le ta, da je mejna letnica za druge jezike 1800,
za srbski jezik pa 1867, ker je tisk v Srbiji nekoliko za-
mujal.
Še beseda o izmenjavi bibliografskih informacij med
Slovenijo in Srbijo. Želela bi si, da se kriteriji obdelave,
vezani na standarde o raritetah, če že ne poenotijo, pa vsaj
primerjajo in razlike pojasnijo. Pomembno je, da imamo
informacijo o tem, kaj je v Sloveniji rariteta, da se ne bi
pojavile prevelike razlike. Koristno je, če se bomo obveš-
čali, katere standarde uporabljamo pri obdelavi. To lahko
označimo tudi kot normalno strokovno sodelovanje, ki ga
bo IZUM gotovo še naprej vzpodbujal in omogočal.
V prej omenjenih člankih sem predstavila tudi problem
povezave med originalno rariteto in njeno mikrofilmsko
zaščitno kopijo, ki smo jo dolžni izdelati. To lahko raz-
širimo tudi na digitalno kopijo, ki je bodisi v odprtem
dostopu bodisi shranjena na CD-ju. Informacija o obstoju
takšne kopije je izjemno pomembna za varovanje fonda,
pa tudi za njegovo pregledovanje itd. Predlagam, da se
take informacije vključijo v polje 518.
Želela bi si, da bi na podlagi podatkov o starih redkih
knjigah, ki jih vnašamo tako v Srbiji kot v Sloveniji, do-
bili v OPAC-u preglednejšo sliko stanja od sedanje.
Dr. Jože Urbanija: Izobraževanje knjižni~arjev
za delo z raritetami
Priznam, da mi je povabilo povzročilo kar nekaj težav,
kaj na povem glede usposabljanja knjižničarjev za delo
z raritetami. Na eni strani je 133.000 raritet v cerkvenih
knjižnicah, na drugi strani so ljudje, ki bi bili potencialni
bralci ali raziskovalci tega gradiva, na sredi med njimi pa
knjižničar. Kakšen naj bo ta knjižničar, da bo lahko po-
sredoval med dragocenimi zakladi in med ljudmi, ki po-
trebujejo dostop do njih?
Hvaležen sem dr. Benediku, ki je že nakazal nekaj iz-
točnic, dr. Glavanu in kolegici Majdi. Ne morem dru-
gače, kot da se dotaknem izobraževanja knjižničarjev,
ki v Sloveniji formalno obstaja od leta 1963 in se je
začelo na Pedagoški akademiji kot višješolski študij.
Leta 1987 so na Filozofski fakulteti organizirali visoko-
šolski študij – drugo leto bo tega 20 let. Sprva je bil ta
študij zgolj dvopredmetni študij, kasneje – od leta 1996
– pa je organiziran kot enopredmetni študij. Sledil je še
podiplomski študij, bolonjska reforma pa prinaša nove
spremembe.
V dosedanjem programu sem skušal najti predmete, ki bi
bili blizu področju raritet. Veljaven program daje pred-
vsem široko osnovo in oblikuje bibliotekarja, ki lahko
razmeroma dobro deluje v vseh tipih knjižnic. Cerkvene
knjižnice so vrsta specialnih knjižnic z nekaterimi poseb-
nostmi. In ko sem analiziral predmetnik, sem našel le dva
predmeta, tesneje povezana s cerkvenimi knjižnicami: pr-
vega predava dr. Golobova, drugega pa dr. Vodopivčeva.
Po bolonjskem programu bo študij trajal le 3 leta in zato
je bilo treba skrčiti predmetnik; na žalost sta odpadla oba
omenjena predmeta. Na drugi stopnji, ki traja dve leti, sta
ta dva predmeta le izbirna. Vseeno pa bodo novi programi
bolj prilagodljivi in študentje si bodo lahko izbrali pred-
mete tudi na drugih fakultetah.