40
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Potrebna sredstva so v primerjavi s prej navedenimi
dimenzijami torej manjši problem. Če vsak pogleda z
vidika svoje institucije in svoje finančne stiske, se zdijo
stvari nerešljive, ampak poglejmo, s kakšnimi sredstvi
razpolaga država. Če ARRS daje plače za 1300 razisko-
valcev in če kulturno ministrstvo plačuje nekaj tisoč ljudi,
potem tudi teh 21 knjižničarjev ne bi smelo predstavljati
nerešljivega problema. Vprašanje je le, kako se dogovo-
riti za to financiranje? Eno so potrebna finančna sredstva,
drugo pa je, kako pristojne prepričati, da bodo sredstva
tudi zagotovili. Dopovedati jim moramo, da gre za stvari,
ki so vredne in jih je treba nujno rešiti, saj se čas izteka.
Morda si lahko pomagamo tudi z mednarodnimi projekti
in na tem področju lahko s skupnimi močmi marsikaj
pridobimo.
Glede formalnih pogojev, češ da gre za zasebne knjižnice,
pa ne vidim nobenega problema. Če lahko Ministrstvo
za kulturo financira strehe na cerkvah, restavriranje fresk
ipd., zakaj ne bi moglo financirati reševanja kulturne
dediščine v cerkvenih knjižnicah? Tu ni pomembna raz-
mejitev med zasebnim in javnim premoženjem. Vse
je naše nacionalno bogastvo in mislim, da gre zgolj za
vprašanje izbire različnih projektov, ki jih država podpira.
ARRS sofinancira tudi raziskovalno-razvojne projekte
gospodarskih družb, ker gre za nacionalni interes. Ko gre
za vključitev v sistem COBISS, pa knjižnica seveda mora
upoštevati tudi predpisane standarde in pravila.
Marjan Vogrin: Pobude za vklju~evanje v si-
stem COBISS so že stare
Živim v samostanu v Piranu in delam v škofijskem arhivu
v Kopru. S knjigami sem se v preteklosti veliko ukvarjal
in v IZUM-u sem se oglašal že pred več kot petnajstimi
leti, saj sem želel našo knjižnico vključiti v sistem CO-
BISS. Takrat so bili finančni pogoji takšni, da jih nismo
mogli sprejeti in vse skupaj je ostalo zgolj pri ideji. Želja
po vključitvi cerkvenih oz. samostanskih knjižnic v CO-
BISS torej že ima svojo zgodovino in ni nova.
Zelo pozdravljam, da so se začele stvari na tem področju
premikati tudi v Sloveniji. Pomembno je, da začnemo
delati skupaj, ne pa vsak po svoje. Cerkvene institucije
hranijo ogromno kulturno bogastvo in prav je, da to zve-
do tudi krogi zunaj cerkve ter tujina. V sedanjem stanju
se težko kaj najde, ker katalogov ni ali niso dostopni.
Upam, da se bodo za vsa vprašanja, ki smo jih danes pre-
poznali, od finančnih do strokovnih, našli primerni odgo-
vori in to še ob pravem času, kar pomeni čim prej.
Marta Seljak: COBISS za stare redke knjige
Kot je bilo razvidno iz prispevka kolegice Novke Šoki-
ce-Šulaković, se v IZUM-u z vprašanjem starih redkih
knjig ukvarjamo že od samih začetkov delovanja sistema
COBISS. Prepričana sem, da smo za projekt v BMS našli
mnogo dobrih rešitev. Njihovi zapisi so sicer ločeni od
vzajemnega sistema, ker so se zaradi obdelave posamez-
nega izvoda v vzajemni bazi pojavljali duplikati, vendar
so vsi zapisi v enakem formatu in če bo sprejet drugačen
dogovor, bo možno vse podatke rekonstruirati in restruk-
turirati.
Kar zadeva obdelavo, katalogizacijska pravila, interpre-
tacijo in uporabo teh pravil v praksi, je treba upoštevati,
da je vzajemni sistem s 300 knjižnicami nekaj bistveno
drugega od sistema ene same knjižnice. V prvem primeru
so pravila igre še toliko bolj pomembna in so pogoj, da
lahko programsko opremo sploh namestimo.
V IZUM-u se zavedamo, da bo za potrebe obdelave starih
knjig nujno treba opraviti še veliko dela in doseči dodatne
dogovore. Že lani smo imeli v letnem programu projekt,
ki naj bi optimiral določene zadeve in omogočil katalogi-
zatorjem vnos dodatnih podatkov v zapis, vendar ga nis-
mo uspeli izpeljati. Letos je ponovno vključen v program
in upam, da ga bomo vsaj v določeni meri uresničili.
Omenjen je bil tudi problem izpisa v COBISS/OPAC-u.
Letos bomo izvedli veliko dopolnitev v zvezi z možnostjo
naročanja in takoj v naslednji verziji, ki je v razvojnem
načrtu za prihodnje leto, bo formatiran zapis z dodatnimi
podatki, predvsem o zalogi. Ta novost bo prišla v poštev
še posebej pri starih knjigah.
Obdelava starih knjig v sistemu COBISS je stekla, ko
format UNIMARC še ni nudil podpore za to področje.
Takoj, ko so bile sprejete dopolnitve UNIMARC-a, smo
jih uveljavili tudi v COMARC-u. Pravilo predvideva ob-
delavo posameznih izvodov. To ne pomeni edine možne
in dokončne rešitve. V nadaljnjem razvoju – predvsem v
COBISS3 – bo možno te stvari še optimirati.
V zvezi z zapisi, ki so prišli v vzajemno bazo na osnovi
retrospektivne konverzije v NUK-u, je tako, da se pravi-
loma taki zapisi ne vključujejo v vzajemno bazo. Nekaj
smo jih izvedli konec osemdesetih let in ker smo ugoto-
vili, da so ti zapisi problematični in nekakovostni, smo
začeli prakticirati kombinacijo ročnega dopolnjevanja
programskih konverzij. Na ta način smo določen del za-
pisov tudi vpisali v vzajemno bazo. Ko je bila leta 1999
narejena konverzija najstarejšega kataloga NUK, smo se
zelo dobro zavedali, kakšni problemi se bodo pojavili.
Algoritme so pripravljali naši najboljši specialisti, da bi
pri vpisu ne povzročili preveč duplikatov, vendar so se