OZ 2006/1-2

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2

membno, ker je treba identificirati tudi anonimne avtorje.

Anonimnost je pogosto posledica pozabljivosti prepiso-

valcev not. Računalnik pa to reši s primerjanjem incipitov

in ugotovi pravega avtorja.

Kar zadeva izobrazbo knjižničarjev, je pri glasbi zelo

dobro, da se popisovalec spozna tudi na glasbo, saj je

treba rokopise pogosto sestaviti po glasbeni fakturi, ker

so strani in skladbe pomešane.

Precejšen del gradiva je bil doslej tudi že objavljen (v

zbirki

Monumenta artis musicae Sloveniae

) in izvajan na

koncertnih odrih.

Popisovanje traja že dolga desetletja, vendar to ne pome-

ni, da presenečenja niso možna. Pred kratkim je glasbeno

javnost presenetila novica, da so v knjižnici tržaškega

konzervatorija Tartini pri rutinskem pregledu rokopisov

našli neznano skladbo Janeza Krsnika Novaka (danes je

že objavljena v prej omenjeni zbirki). Zanj je dolgo velja-

lo, da je gotovo ustvaril še več skladb poleg znane glasbe

h Linhartovem

Matičku

ter ene kantate, za katero vemo le

posredno.

V zvezi s hrambo gradiva pa je nujno treba preveriti po-

goje na cerkvenih korih, ki so praviloma odprti prostori in

gradivo v njih ni zaščiteno.

Novka

okica-

uvakovi}: Srbske stare redke

knjige v sistemu COBISS

Tema okrogle mize je pomembna za Knjižnico Matice

Srbske (BMS) in zelo zanimiva zame osebno. Naša knjiž-

nica je nastala iz društva “Matica Srpska”, ustanovljenega

leta 1826. Društvo je dobilo v dar mnogo starih in redkih

knjig in cilj društva je ohranjati kulturne zaklade v srb-

skem jeziku. Dejansko hranimo knjige v vseh jezikih, ki

se govorijo v Srbiji.

BMS se je v sistem COBISS vključila med prvimi. Že

leta 1991 je bilo jasno, da brez vključitve obdelave starih

redkih knjig katalogi ne bodo celoviti. Analizirali smo

možnosti programske opreme vzajemne katalogizacije

in pokazalo se je, da zaradi tehničnih pomanjkljivosti in

brez potrebnih standardov ne bo mogoče v vzajemno ka-

talogizacijo zajeti obdelave starih redkih knjig. Z Izumom

smo se dogovorili za dopolnitev določenih segmentov

programske opreme, da bi na ta način zagotovili možnost

obdelave starih redkih knjig.

Ker smo bili v postopku izdelave tiskanih katalogov sta-

rih redkih knjig, smo dilemo okoli načina priprave rešili

tako, da nam je dopolnjena programska oprema omogoči-

la vnašanje podatkov v vzajemni katalog in iz njega smo

izpisovali tiskane kataloge. Izpisani katalogi so upoštevali

značilnosti predhodnih katalogov, ki jih je knjižnica iz-

delovala ročno: vsebujejo podatke o vseh primerkih,

rokopisnih zapisih, pečatih, exlibrisih, historijatih, starih

signaturah itd. Tudi katalogi v sistemu COBISS so morali

imeti registre imen avtorjev, tako po fonetičnem kot po

etimološkem principu, nadalje predmetne kataloge, kata-

loge pečatov itd. Tako smo torej pri nas zastavili delo leta

1991 in po toliko letih seveda že lahko kritično ugotavlja-

mo, ali je bilo vse rešeno najbolje ali ne. Vsekakor smo

v BMS zelo zadovoljni in cel projekt se približuje koncu.

Razmišljamo tudi o tem, kako se poenotiti s standardnimi

rešitvami na področju raritet. O tem sem pisala v dveh

člankih, objavljenih v Organizaciji znanja, in vabim vas,

da si več o podrobnostih našega dela preberete kar tam.

Po načelih obdelave starih redkih knjig smo zajeli okoli

37.000 naslovov publikacij, ali drugače, 52.000 enot sta-

rih in redkih publikacij – naši katalogi se opirajo na pri-

merke gradiva, ne na naslove del. S tem smo zajeli ne le

zgodovinsko stare publikacije (do leta 1867), ampak tudi

zbirke, ki so razglašene za kulturno dediščino posebnega

pomena, in legate. Ravnali smo se po našem zakonu, da

je vsaka enota publikacije, ki se nahaja v zbirki poseb-

nega pomena, tudi sama po sebi vzeta kot rariteta. Glede

tega imamo tudi dileme in vprašanja. Omenjeno število

publikacij ne zajema starih rokopisov in inkunabul, ker so

bile obdelane že poprej in jih le kataložno vključujemo v

sistem COBISS.

Kaj smo doslej natisnili? Sedem delov, ki imajo zapise

izpisane iz vzajemnega kataloga. Izpisi so moje delo, pri

čemer sem jih sistemizirala in tiskala na “paus” ter preda-

jala v tiskarno. Le tu in tam so bile potrebne redakcijske

poteze. Sprva je vse teklo neposredno iz računalnika,

sedaj pa besedilo najprej oblikujem v Wordu, naredim

potrebne manjše popravke in besedilo je pripravljeno za

objavo. V sedmih publikacijah je zajetih okoli 16.500

kataložnih enot. V pripravi sta še dva dela, ki bosta vse-

bovala od 4.000 do 4.500 kataložnih enot. S tem bo delo

pri tiskanju katalogov končano.

Izgled zapisov je zelo podoben temu, kar je pokazala

kolegica Majda. Skrbimo za usposabljanje bibliotekarjev

in poučeni smo o vseh posebnostih historičnega gradiva.

V zvezi z zakonom o varstvu kulturne dediščine je situacija

v Srbiji zelo podobna kot v Sloveniji, s to razliko, da sta za

knjižno dediščino zadolženi dve hiši: Narodna knjižnica Sr-

bije (NBS) in naša BMS. Obe skupaj trenutno še zmeraj ne

moreta podati podrobnejšega poročila o starih redkih knjigah

v Srbiji. To bi sedaj želeli narediti v sistemu COBISS, s tem

da bi že v fazi pregledovanja gradiva zapise o gradivu takoj

vključili v COBISS. Morali bomo stopiti do lastnikov te

kulturne dediščine in v tem smislu nam je zelo dragocena

informacija, da je takšen proces stekel v Sloveniji.