Background Image
Previous Page  104 / 136 Next Page
Information
Show Menu
Previous Page 104 / 136 Next Page
Page Background

222

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4

nekaterih področjih OSIC-i za uspešno verifikacijo za-

htevajo vpogled v primarni vir. Obstaja nekaj primerov

neustreznih tipologij, ker avtorji zahtevajo tipologijo 2.01

za dela, ki po definiciji ne sodijo v to kategorijo. Naleti-

mo tudi na monografije s tipologijo 2.01, ki so tuje in v

katerih ne sodeluje noben slovenski raziskovalec. Taki

zapisi bi morali ostati brez tipologije, ker ne sodijo med

zapise, ki jih verificirajo OSIC-i.

Poseben problem v tem okviru predstavlja verifikacija

znanstvenih filmov

(2.18), ker je iz priloženega gradiva

nemogoče ugotoviti, ali gre v resnici za znanstveni film.

Za ustrezno verifikacijo bi bilo treba pridobiti filmski sce-

narij, na osnovi katerega bi se lahko presojala znanstvena

ustreznost teh filmov. Brez tega verifikacija znanstvenih

filmov ni smiselna.

Na področju verifikacije

patentov

(2.24) predstavlja po-

seben problem vnos večjega števila patentnih dokumen-

tov, ki pripadajo isti patentni družini, v bazo

COBIB.SI

.

Na tak način prihaja do večkratnega vrednotenja istega

patenta. Pojavil se je tudi predlog za dodatno tipološko

oznako, ki bi zajela nove, vzgojene biološke vrste.

Verifikacija samostojnih sestavkov ali poglavij v mono-

grafski publikaciji (COBISS tip 1.16 v 2.01, 2.02, 2.06,

2.16, 2.17, 2.20)

Pri verifikaciji zapisov s tipologijo 1.16 prestavljajo glav-

ni problem predvsem nadrejeni dokumenti, ker jim avtorji

često dodeljujejo tipologijo, ki glede na definicijo tipolo-

gij ni ustrezna. Pri obsežnih prispevkih v enciklopedijah

(4 ali več strani), le-ti dobijo tipologijo 1.16, vendar so

v primerjavi z objavljenimi poglavji v monografijah ne-

ustrezno ovrednoteni.

Verifikacija znanstvenih prispevkov na konferencah, ob-

javljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov

(COBISS tip 1.06 in 1.08 v 2.31 ali 2.32)

Pri verifikaciji znanstvenih prispevkov na konferencah bi

veljalo najprej ugotoviti, da se pri kreatorkah zapisov pre-

pogosto dogaja, da vnašajo tudi zbornike, ki ne ustrezajo

tej kategoriji. Večkrat gre za zbornike, ki vključujejo le ab-

strakte prispevkov in često tudi take, ki nimajo kode ISBN

in mednarodnega ali domačega strokovnega odbora.

Opozoriti bi veljalo tudi na zbornike, ki vključujejo

prispevke, ki jih posebej izbrani avtorji po izvedenih

konferencah posebej pripravijo in bi morali dobiti ugod-

nejšo tipologijo kot 1.08. Najbolj aktualen in kritičen je

primer publikacij iz serije NATO, kjer avtorji v pripravo

prispevkov vlagajo veliko znanstvenoraziskovalnega

dela.

Če je konferenčni prispevek objavljen kot elektronski vir,

ki mu ni mogoče dodeliti tipologije 2.31 ali 2.32, ostanejo

tovrstni prispevki nekategorizirani in so uvrščeni med

strokovna dela.

Elektronski viri, kot so npr. spletne strani konferenc, ki so

bile organizirane pred več leti, postopoma ugašajo.

Za vse prispevke s tipologijo 1.06 je za uspešno verifika-

cijo potrebno dokazilo, da je bil prispevek avtorja v resni-

ci vabljeno predavanje.

ZAKLJU^EK

Kljub v prispevku omenjenim problemom, ki se pojavlja-

jo pri verifikaciji bibliografskih enot raziskovalcev, lahko

zaključimo, da poteka postopek verifikacije v večini pri-

merov uspešno in da je sodelovanje med OSIC-i, kreator-

kami zapisov in avtorji zadovoljivo. Kadar pa ustreznega

soglasja ni, imajo OSIC-i na voljo svoje lastne ekspertne

skupine, ki skušajo ob sodelovanju z odgovorno osebo

OSIC-a ugotoviti ustreznost tipologije. Če ustreznosti

ni mogoče potrditi, o tem razpravljajo in podajo mnenje

znanstvenoraziskovalni sveti ved v okviru ARRS, vrhovni

“razsodnik” pa je znanstveni svet ARRS, ki o taki tipolo-

giji zapisa poda dokončno mnenje.

OSIC za naravoslovje ima tako poleg odgovorne osebe

in pomočnika na voljo tudi osem ekspertov z Univerze in

raziskovalnih inštitutov, s katerimi ob spornih primerih

uspešno sodeluje. Da bi zmanjšal število problematičnih

zapisov in tipologij, OSIC pripravlja s kreatorkami za-

pisov občasne sestanke, na katerih obe strani obravnavata

vse pri verifikaciji ugotovljene probleme.

Reference

[1] Adamič, Š. idr. (2003). Navodila za delo osrednjih specializiranih

informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v

Sloveniji, SAZU, 66 str.

[2] Seljak, T. (2005). Ročna ali računalniško podprta kategorizacija

znanstvenih publikacij?, Organizacija znanja, 10(1): 3–11.

[3] Seljak T.(2005). Bibliografija raziskovalcev v sistemu COBISS.

SI, Organizacija znanja, 10(4): 262–266.

[4] Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti

(2006). Uradni list RS, št. 39 (13. 4. 2006), Javna agencija za raz-

iskovalno dejavnost Republike Slovenije, 4221–4225.

[5] Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o kazalcih in merilih znan-

stvene in strokovne uspešnosti (2006). Uradni list RS, št. 106

(13. 10. 2006), Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republi-

ke Slovenije, str. 10745.

[6] Zapisnik sestanka z vodji OSIC-ev, IZUM Maribor, 13. 9. 2006, 5

str.